lil`mya

joj, ej ko sm tole dans slišala na poti na pošto sm rekla tole morm pa predebatirat, pa ni blo nobenga (weee), pa sm mogla sem zlit...
hodim za dvema (tam okoli) 17-letnikoma, oblečena v dost expensive cotke, šuhke itd., nista bla reveža... oba itak s čikom v rokah... se pogovarjata neki, js pa itak firbec babji, pa ušesa na pecljih... "stari," je reku en "js komi čakam čez kake tri leta, da naredim šolo pa te pizdarije, pa grem v službo, a si ti misliš kok je pol fajn, si brez skrbi, maš tam okol 300 kosov plače, uživaš..."
js pa sam tko.... HALO, MULCA!
mlek jima je še po hrbtu teku učer, dons bi pa že kr službo mela pa "uživala"!!!

kr na glas sm dala komentar pa šla na pošto (nesit papirje za službo v kateri delam prek študentskega in imam že z to ogromne skrbi... al pa si jih res sama delam :roll eyes:)!
ni mi blo, namreč jasn, pa kam se jim takooo mudi? a res ne znamo več uživat v niti enem trenutku/momentu življenja več a more bit vse s hitrostjo tleska prstov hitro? a sm js tud takšna?

s tem ne mislim samo na tadva mulca, ampak na vse... vsi kr neki vnaprej študiramo, živimo iz mesca v mesec, iz plače do plače, iz leta v leto...
kaj pa trenutek, recimo točno ta zdaj, tukaj... a je ta nepomemben? so res malenkosti, ki ti naredijo dan drugačen od prejšnjega in lepšega od jutrišnjega, zanemarnljive? jih zanemarjamo mi?
kolk uprašanj ej... kolk uprašanj sta mi porodola v glavi, in še vedno se razmnožujejo, kot ene mravljice... :)

škoda je tega... itak vem (in to vemo vsi), da je 24 ur prekratko za vse kar nam dan ponuja, ampak, js še vedno na koncu dneva, ko ležim v postli mislim na tiste stvari, ki so se mi zgodile... sanjač en mali... ;)

pol pa še druga plast kovanca, te zgodbe...
mulca, ki verjetno še splJoh nista nikol okusla bit v službi (mogoče kak počitniški job pri fotru v pisarni, lepljenje kuvert in podobno), videt jima je blo da nista boga... onadva sta se pogovarjala o tem kako je fajn, ko prideš iz šole in greš v službo in delaš kar te veseli in zram služiš velke denarje... a poznate koga, ki se mu je to že zgodil? js ga ne, te kombinacije ne poznam, kombinacije, ki bi imela vključene vse naštete stvari, ki se bodo mladeničema uresničile čez tri leta...
eh, jima privoščim! da ne bo kdo mislu nasprotno...
ampak mislat sta mi pa dala tumač, o stavreh, ki si jih ne morte zamislat!

[tu bi jaz mela prilepljeno reklamo za mastercard]
uživanje v trenutku- priceless!

**

(ma dobr, ta je mal lol ampak vseen, bistvo.. )

sm rabla za nov post, joj, napisanih je blo ene 5, pa so bli pol vsi zbrisani, enostavno ni blo dost poguma za objavo, pa ponavadi sm pol vsa solzna šla brisat črko za črko... :( ... ja, hudo je blo
včasih res ne znam cenit tistga kar mam in kar bom še mela (upam!) in mi grejo bedarije po glavi, mislim, da rabim več, mislim, da tisto kar mam ne rabi mene ampak neki drugega.. kr neki...
no, mal sm spremenila mnenje zadnje dni, velik razmišlala in pregledla/preštudirala/zanalizirala vse perspektive in prišla do zaključka...
nobenmu ne dam tega kar mam!

dans sma dremuckala malo dlje, on seveda velikkko dlje, pol sm mela js maraton gilmore girls (ja spet!!!), sam se zrihtala za v službo, stopla ven (z osmimi obilnimi vrečkami, ker gremo pol na potep ;)) in se mi je kr zvrtel... snegggggg... kako je blo lepo čist v slou moušn so padale z neba čist mičkene bele snežinkice, ena je padla na mojo črno bundo se tam stopila, tako lepo, tako nežno... ko sma se pelala v avtu so padale na steklo... spet tako lepo... poslušala sma coldplaye komad fix you... itak te že besedilo potegne v prepad razmišljanja, js pa še v takem stanju kot sem... nism mogla ostat ravnodušna... nasmejala sm se čez cel obraz... in ugotovila
js sm tako srečna!
(kolkr vam tole zveni totalno osladno in za ušesa prevlečeno)

verjetno sm rabla tisto poletno/jesensko obdobje, ki sm ga mela, verjeteno sm rabla mal odsotnosti od nekaterih stvari, da sm začela ostale bolj cenit in upat na tiste, ki jih nimam (jih pa bom imela!)...
vedla sm, da mi bo sneg letos prnesu nekaj dobrega... :)