lil`mya

Ko že misliš, da bo šlo samo še dol. Ko misliš, da te čaka eno multi težavno obdobje. Ko sm že misla, da bom mogla po tablete tja v rumeno stavbo. Misla sm, da bom potrebovala odejic in poštrčke, ker bom pač padla. In, da bom padla na trdo.

Takrat posije sonce.

Torej... Januar 2006. Men so bli januarji vedno najdaljši mesci v letu, ta pa je miniu s svetlobno hitrostjo. Zgodilo se je pa marsikaj. Toliko grdega in toliko slabega....

Urška, ja, zgodila se mi je ena srčica.Poznava se sicer že nekaj časa, a se je zelo, zelo izkazala in v zelo kratkem času dobila moj respect. Ma vso moje zaupanje (ki ga dajem zelo previdno in zelo počasi). Brez obotavljanja sm ji pripovedovala o stvareh, ki jih nebi povedala nekomu, ki ga poznam že leta. Nasmeje me do solz. Zaupa mi stvari, ki jih ne nikomur drugemu. Spodbujala me je, ko sem to potrebovala in ni me gledala ocenjevalno in mi ni dajala očitkov, ko sem delala napake. Z njo sem se že dvakrat nažurala in naplesala do konca! Imava nek svoj humor, ki ga drugi sploh ne štekajo in sovraživa iste stvari (fak mader faker!). Rada jo imam v glavnem. A lot. :)
¤¤¤
Tomaž. V letošnjem januarju sem naredila stvari, o katerih v lanskem nebi niti pomislila. Ker je to še vedno nekaj osebnega ne bom pisala podrobnosti. Rekla bom le, da sm si snela masko in šla naprej. Brez nekaterih ljudi (nekateri veste kateri ste, nekateri pa si niti ne mislite) mi to nebi uspelo. Ker sem bila pred križiščem. In težko je bilo zaviti nekam drugam, če si leta in leta krožil le po enem. Navse si le želim, da bo enkrat razumel. In, da enkrat najde to kar sem jaz.
¤¤¤
Adriana, lubica, kako bi pa bilo, če te nebi omenila. Tisti, ki me poznajo vejo, da mi največ na svetu pomeni prijatelj. Dober prijatelj. Prijatelj, ki me spremlja že skoraj desetletje. Tebi lahko rečem le, da te imam najraje. In, da nisi moj okras. In, da js nism tvoj. Ti si js in js sm ti.
In kaj se je zgodilo v januarju takšnega? Nazaj si prišla. In hvala mu za to. In ne jemlji ga preveč pesimistično. On ti je pomagal nazaj. :)
¤¤¤
Aleeeš, heh. Moj štrumf. Kr razlezejo se mi usteca. Od ušes do ušes. :) Kolk si ti men dau vsega. Kok si ti najsvetlejša stvarca, ki mi je posvetla. Točno takrat ko sm rabla. Men je to še zdej neverjetno. Ni se mi bilo treba navajat nate, ni se bilo potrebno prilagajat. Ker enostavno pašem. Js vem, da pašem. :) Nazaj sem lahko poklicala vse tiste občutke, vse tiste navade, vse tiste pogovore, ki sem jih čez ta leta zanemarila. Pospravila pod preprogo. Žalostno, vem. Ampak jih imam spet. Zaradi tebe. Tale januar je samo tvoj. Samo najin.
¤¤¤

Poleg tega se mi je še zgodil:
~ Lisice sm dobla na avto. Preklemanski prašiči od Kostre, jim more bit fajn jemat (težko prisluženih) 4.000 sitov od boge študentke. :|
~ Bled, račke, kermšnite, Radovljica, bencinska (suh kruh...lol), kepanje (treba bo k okolistu)...
~ Spoznala sm Alešouga houmija. :) (sam je biu obakrat Aleš zram... :| ... bo treba to drugač uštimat :P)
~ Kupla sm nou komp (+ multifunkcijsko napravco in najlepetejši LLLLcd). Tu je mela tud svetlobna hitrost neki zram. HeH.
~ Mojo Tamčiko sm spet pjano gledla. Preklet kronik babji. :D :D Kok je to bitje smešno ko se ga ubije! lol
~ Zagonla sm pol plače na razprodajih. :p (and he likes that :))
~ Katarinca se je zaročilaaaaaaaa (oz. zaroču jo je njen bodoči mož ;))! Me so happy 4 her!!!


Skratka, biu je mesec in pol.

Zdej se bo vidl, sm govrila Adriani (isto sm rekla tud Alešu).
In se je.
Točno tako kot sm si predstavljala. Točno tako je bilo.

Na srečo sva obe premočne osebe za takšne situacije. A te vseeno potrejo. Vseeno mi ni fajn slišat, da je ne pozdravljajo. Da je ljudje, ki bi (po vsej verjetnosti) pred časom dali roko v ogenj, da oni pa le niso takšni. No, vsaj za nekatere. Js in ona si itak misiva svoje. Midve veva kako je v resnici in kako bo v prihodnosti. Le midve veva zakaj se je to zgodilo in le midve veva kako se js počutim. In tako mi je všeč. Lahko bi ta trenutek stopila pred njih in jim povedala svojo zgodbo. Ampak...

Itak vem, da me nebi razumeli. Mogoče pa bi se js počutila bolje. A mi je vseeno boljše tako. Zaradi prvega stavka. Ker se zdaj vidi kdo je kje. Pa ne mislim strani (čeprav oni mislijo, da so se pač morali postaviti na eno stran). Mislim tisto kar je v njihovih glavah. Mislim tiste scenarije in tiste kozlarije, ki so si jih zdaj ustvarili. Kao neko mnenje. Bul šit, sej me niti ne poznajo, če mislijo tako. Sploh me niso poznali nikoli, pa so me meli možnost spoznat. Nekateri. Ravno za tiste, ki pa sm bla za sveto prepričana, da me bojo razočarali pa so se izkazali drugače. Nism mogla vrjet. Ma, dobr, sej mogoč se je pretvarju. Pa mislim, da se ni. Če ga imaš že toliko let ob sebi, vem, da ni debilnež. Vem, da razmišlja dost s svojo glavo in mislim, da se ne bo pustu zmest. Pa ne, ne mislim, da bo meu pozitivno mnenje o men. Važno je izražanje, važn je scenarij. Itak on še največ ve od vseh. Preteklost je naredla svoje. In mi imamo od vseh le najdaljšo. Če tako pomislim mi je zanjga najbolj žau. Matr, da se mi je res prkupu. Matr, da bom res pogrešala kok sva si norce nadelali iz njega... Pred njim... Njemu v fris... Upam, da kdaj dojame še on. Sebe mislim. Da se bo dojeu in ugotoviu kaj hoče. Ker še ne ve. Škoda. Peesda, za njim mi je zdej žou. Tega si pa res nebi misla. Heh...

Mičken me je res zabolel. Ker sm jim dala dost sebe. Pa naj jim bo. Upam, da jim tekne kost, ki so jo dobili. Fajn. Kmalu jim vržem še eno.
Potem bo še slajše.
Hvala, ker vaju imam. (vidva že vesta katera sta)

--------
Totalno nerazumljiv in neumn blog za neznance (itak baje takšne pišem), izbrišite ga iz spomina in razumite, da nekam sm mogla vržt.

You Are 30% Boyish and 70% Girlish

Even if you're not a girl, you're very feminine. You're in touch with your feelings, and your heart rules you. A bit of a emotional roller coaster, one moment you're up and the next you're down. But no matter what, you try to be as cute and perky as possible.

Men pa dol visi kaj si kdorkoli, iz sveta bloga, misli o mojem blogu. O mojem pisanju, bluzenju. In se vam prav smejim ko berem kakšne pišete. Povalam se lahko po tleh od smeha pri branju vaših komentarjev. :D Kitolovskih, LoL.
Sm misla zbrisat dol blog. Pa sm se ga navadla pisat (zase, da ne bo pomote). Mi je čist kul se zlajat, zjokat, pogovarjat s tipkovnico in ekranom. In se mi preprosto čist nič ne smili tisti, ki bo to prebrau, ker kar sm hotla dopovedat jih itak ve samo ene par... ;)
~~~~~~~
Aja pa: počutje je že zelo višje nad lenitisom. Seveda to nima nobene povezave z učenjem. HaHa. No, učenjem že. Ampak ne matematike ali statiskike. ;)
Sm že povedla, da sm zaljubljena do neba?
Zaljubljena sm do neba! uuuuiiiiii
~~~~~~~
Virtualni muzej na ljubljanskem gradu je dolgočasn do konca. Če si ga, seveda ne narediš zanimivega sam. :D
Je pa drugače Ljubljana kje drugje zanimivejša. In res, komaj čakam, da spet pridem (pa čeprav bom spet norela ko ena ponorela kura). :)

Srčki moji imejte se lepo...
Pa še nekaj, v pripravi je nov template...
Roza bo! Buahahahahahahahahahaha

Naslov je izmišljen. Ne iščite ga. Lenitis mam. V četrtek mam izpit. Seminarsko morm napisat, ali se vsaj potrudit z iskanjem teme. V šoping morm. Spravt si morm stvari dol s PC-ja (postaja namreč moj bivši). K frizeraju morm. Kupit si morm nov PC (zdej si pa samo to poskušajte predstavlat :/). K babici morm it.
Jao, da kdo zdaj vidi moj fris k tole pišem. Cela zamorjena. Še smejat se mi ne da.
Vglavnem lena sem ko rit, včeraj je biu petek 13., danes je polna luna.
Še na kave se mi ne da hodit. (se raj sprehajam :rofl:)
~~~~~~~
In kaj js dejansko počnem:
Ok, učeri sm se res mičken (s poudarkom na res mičken) učila. Pol sm gledla gilmorce. Čvekam po mobitelu skoz. Delam. Visim na forumu. Tipkam smse skoz. Spim.
To zadnje je bilo včeraj večkrat prakticirano.
~~~~~~~
Če ma kdo slučajno tisto bigđajntboksarskorokavico naj, prosim, pride pa me 2x (nežno, prosim) nekam (prosto izbiranje).

Zamorjena sm ko stomater.
Pa zaspana.

makova polja
zelena obzorja
me greje lepota
osvaja toplota
nastajam mirice
bojim se resnice
a mehke so sanje
ko zbujam se vanje

le tvoji obrisi
na srcu odtisi
občutki kot misli
sladki in kisli
kaj če začetek ne bi mel konca
bi me razvajal na poti do sonca


v zraku odmevajo tvoje besede
le igro metulja in ko me zmede
na koncu izberem to kar mi sede
s5 mislim na tebe

sanjam
na strehi iz neba
sanjam
u vetru upanja
plavam v oblaku cimeta
in-sanjam samo za naju dva

Izvajalca: Gušti in Polona Kasal
Klikni za slikice

Včeraj v Localu.


Čudovit koncert, najčudovitejši glasek čez moja ušesa, punca seksipilna do konca. Me like her a looottt (pa tud, če je afna :P :P). Pa hude Diesel-ke je mela (nogici bi ble zih ušeč. ;).
Noro je blo, res.

Izpit sm naredla!
LoL

Ta drugega pa nismmmm!!!

Pogumna sm, da sm splJoh objavla... :P (A se lahko mičken tolažim no?!?)

Če sm pa zaljubljena do neba pa se ne morm za knjige spravt (Ja, edn more bit kriv :P :P)! :D

Kako se človek počuti po spremembah?
Se sam tudi spremeni?
Ali lahko deluje isto, ali je lahko ista oseba kot pred spremembo?

Pred tremi mesci so prenovili (ena črka) banko na vogalu te "moje" ulice (taužntkrat na dan jo prehodim, če se ne bubim doma!). Tja dnevno hodim(o) polagat dnevni izkupiček. Tud danes sm bla tam. Stala sm v vrsti, gledla te nove šaltre, te nove masivne mize, te nove LCD-je. Obrazi so ostali isti. V kotu je bila lepa vaza. Komaj danes jo opazim. Heh. Ko sm takole opazovala okolico te (prav okusno) prenovljene banke, sm si misla: sploh (ampak, če me ubiješ) se ne spomnim kako je banka zgledala prej. Še sanja se mi ne. Pa imam izvrsten spomin (tako kot jaz pravim~ za določene stvari). Pozabla sem pa sem v njo zahajala dnevno več kot eno leto.
Je možno, da te ena sprememba tako zmede, da se preteklega dejanja (ali karkoli pač) ne spomniš? Je.

Držanje za roke. Z vsemi fanti, ki sem jih imela do sedaj sem se držala za roke. A ni to najbolj kjut stvarca na planetu? O, ja je. S fantom, ki pa sem ga imela sedaj pa se v celotni triletni zvezi nisem držala za roke. Ker je bilo to njemu presmešno in preotročje. Enostavno mu to nikoli ni odgovarjalo in tega nikoli ni počel. Prepričvala sm ga dokler pač lahko osebi težiš, da se že potem sam sebi ne zdiš tečen. Pa ga nism prepričala in sm pač to sprejela. Nikoli se nisva držala za roke.
Je možno, da se prilagodiš eni spremembi, ker hočeš ugoditi drugi osebi (oz. se ji prilagoditi)? Je.

In še nekaj: Ali lahko razsodno odločaš o spremembah?
Seveda lahko. Če si sam svoj človek, lahko.


Spremenila sem del sebe. In se privajam na to, sm že napisala v prejšnjem postu, in mi ni lahko. In sicer, ker sem v drugem svetu, ker mislim druge misli, kot sem jih prej. Mislim, da moram kupit šampon in se obenem spomnem na čisto nekaj drugega. Zmedena sem do konca. Krivim sebe. Itak. Ma, ne preveč, samo pač, malček moram bit krivična do sebe, ker sm pač js povzročiteljica spremembe. In še nekaj. Zadovoljna sem s to spremembo, da me ne bo kdo narobe razumel. Če ne tega nebi naredila. Rabila sem nekaj časa, da sem dojela, da potrebujem spremembo in tako rabim zdaj nekaj časa, da se nanjo privadim.

Ja prišlo je do sprememb. Nujno potrebnih sprememb.
Zato drugačen template. Zato (pričakujte) zmedena Maja. No, zmedena mogoče ni prava beseda. Morm se sestaut. Morm sestaut tale začetek 2006.

Zaspana.
Zbudila sm se spet prepozno. Budilko sm mela naravnano(sm misla napisat naštimano, pa... nism...) uro in pol pred časom ko bi se mogla zbudit... Pa sm vseen zaspala. Vozla sm se ko en prtegnenc, ki se mu nekam noro mudi, pa se mi sploh ni mudil. Vrata sm skor dol vrgla ko sm prletela v tale moj službeni prostor(ček). Se prijavila (z mesiđom), sprintala "jutranje" zadeve, letela (dobesedno) v pekarno, v BraniBor po kofe(eee), pr sosedi (trafika) sčvekala najnujnejše zadeve v treh minutah (po moje ji še zdej ni nič jasno), si sposodla Novo (morm se še bolj podebilit), pa prletela nazaj v tale stolček (tale moj rdeč stolček). Ko sm se zbudila sm si pričarala še musko (internetni radio: defjay.com - the hottest ;) ), glasek Beyonce me je nagovarjal naj rajcam (no, kaj pa druga hoče povedat s Check On It??) mačkone in naj jih opazujem, ko me opazujejo. Potem se vprašam, kaj se dogaja s tem radiem... Mi hoče kaj dopovedat? Ker naslednja mi je pridigala Kelis (Milkshake). Res ne vem kaj jim je.
Včeraj sm v sanjah umrla. Res.
Ne bom razladala kako. Povem samo, da so ble vmes stopnice (ključnega pomena), ki so v Internetni sanski "knjigi" pomenile:

počasen napredek

Če si malo vedežujem še sama... Po teh stopnicah sem stopala:

uspeh v zelo težavnih zadevah

... hmmm... Mnja, je že res.

Pravkar sm vidla Marka Potrča v potapljaški opremi.
Pravkar sm prebrala, da si Barovci zbirajo avtomobile. (Ja vsak svojega. Ja novega. Zbirajo, kakšnega si želijo.)

Šef me je klicu naj podrem smreko. LoL. Podrem naj smreko. :D (predstavlite se me zdej ko se vstanem, grem do prelepo, zlato-rdeče okrašene jelke, in jo brcnem z mojim kung-fu udarcem. Da jo podrem. Ja, js ne vem kok drugač smreko podreš. :P)

Nova podebilja!

To morm povedat, to morm napisat, ker preprosto ljudje ne razumejo, da js taka sm in da se ne mislim spremijat in da se ne pustim spreminjat...

Rada se počutim posebno
Ja sej vem, to se vsak, sam js se pa res nenormalno rada razvajam in nenormalno rada razvajam druge... :)
Pa ne, ne podarjam Rolexov, niti jih ne sprejemam! Ne, imam v mislih nekaj čisto drugega...
Rada se počutim posebno ko nekje med pogovorom slišim svoje ime, izgovorjeno na nek poseben način. Posebno se počutim ko vidim pogled, ki je namenjen samo meni, ki vem, da ga ne dobi nihče drug. Posebnost dajem ko sama naredim enako. Posebnost dajem, ko se enostavno moram objet s kolegico, ki tega nikakor ni pričakovala, je pa potrebovala. Posebnost dajem s svojim nenormalnim spominom, ki se včasih spomni še tako nepomembne potankosti. Posebnost dajem, ko sodelavka najde v predalčku, ki vem, da ga bo odprla vsaj 222x na dan, čokoladček s post-itkom z njenim imenom. In posebnost definitivno dajem s stavkom: Rada te imam, ki ga rečem le tistemu, ki ga resnično, in iz mojga srčka, imam. Prav tako mi oseba posebnost daje, če mi to reče, ko je res tako....
Razvajam se s sprehodi (v eno); s smehom (overload); s stvarmi, ki jih pikam po sobi (po stenah) in ko jih pogledam naključno mam usta od ušes do ušes; s sanjarjenjem (itakkk);z najboljšim čajčkom na planetu, ki ga pridno kradem Urški, ki tega (kao) ne opazi; z MOJIMI Bookmarksi :D; s posebnimi ljudmi, ki me obdajajo in mi dajejo tisto!
In zavedam se tega, da sm posebna, da si zaslužim v očeh mojih biti posebna, da morm bit razvajena! (in ne ni mi poletu ego ;) )

Stvar vidim, slišim, čutim po svoje.
Ampak res čisto po svoje. Bog ne daj, da moram kdaj k psihiatru, da mi kaže one popackanke (na belem papirju zlito črnilo), ki jih moreš po svoje zdefinirat, ker z mojo domišlijo in z mojo vizijo za nekatere stvari, js bi mu po moje zdolgovezla eno najdaljšo zgodbico iz svoje glave... Če bi hotu. Če pa bi hotu sam eno besedo bi se pa tako ali tako skregala sama s sabo, ker se nebi znala odločt...
No, k pointu (recimo ;)).
Prebrala bom nekaj... Človek bo hotu napisat/dopovedat neko čist drugo stvar, js bom stvar videla, si predstavljala po svoje. Mogoče bom v tem zapisu našla svojo trenutno situacijo, mogoče si bom svoj vidik samo zaigrala v glavi. Po možnosti mi bo ta "nepomembnež" pomagal dojeti, sprejeti, zaznati kakšno stvari in se tega sploh nikoli ne bo zavedal. Mogoče bo želel napisati/povedati nekaj najlepšega, meni pa bo pokvaru dan in še noč zraven.
In po vsej verjetnosti je ta moja lastnost že velikokrat pripomogla k nepotrebnim prepirčkom, k temu, da sem nekatere stvari dejansko dojela čisto po svoje, ko bi morale dati nek čisto drugačen pomen. In ne, tudi tega ne znam in nočem spremenit, ker je pa nekaj najlepšega, to, da se znam postavit na svoj planetek, da znam stvari sestavit v svoji glavi in jih ne poberem drugje. To, da lahko imam o precej stvareh svoje mnenje. Pa tud, če sm zarad te lastnosti prevečkrat naivna ali nasprotno; če sm prepotentna. Sigurno rabim, v določenih momentih nekoga, da me spodbudi, da lahko uporabim njegovo mnenje, največkrat pa si itak iz tega potegnem nekaj svojega. Pa smo spet tam... ;)

Jočem.
Ogromno. Zaradi sreče, zaradi bolečine, zaradi filma, zaradi drugih (ja, dejansko).
Pa se veliko bolje počutim, verjetno sm te tekočine iz sebe že prekomerno zlila, verjetno sm že v pomanjkanju (bo treba naročit zalogo)...
Ker čustvena sm zelo. In nekdo me lahko razžalosti do solz v trenutku. Tako kot me lahko v trenutku gane do solz. Pa nočem, da kdorkoli misli, da sm zaradi tega zdej pa žalostna mesce, ampak tisti trenutek bi js sam jokala... In verjetno bom. Če ne točno takrat pa tisto noč, med vožnjo z avtom in poslušanjem muskezažilerezat.

Enkrat bom ustavla čas!
Prvič zato, ker sm prelena na prost dan it iz medvedje pižame, ker bi lahko ležala in tipkala in čvekala in spala cele dneve... Cele celotne dneve! Kot en zabuban medvedek, ki gre v jamo, ki gre na toplo, ki gre lenarit... Joj, če ni to nekaj najboljšega na celem planetu (jjjjaaaa, ok tisto je boljše!!! :D :D)... Zakaj pa nebi js mogla met tri mesce za spanje,če jih majo lahko medvedi, zakaj pa js nebi mogla bit lena, če so lahko lenivci, zakaj se ne morm js zabubit, če se lahko žuželke... Aja, ker sm baje člouk! :P (grem spremenit naslov: Enkrat bom žival! Lena žival! :))
In enkrat bom ustavla čas, da bom lahko hodla med ljudmi, ki bodo čisto pri miru, jih opazvala, se jim hihitala. Da bom lahko v miru šla skoz nakupovalni center pogledat, če je že kaj zame zašitega (do zdaj se namreč še ni našlo :( ). Da se bom lahko v miru učila (ja, bi bilo velikkko lažje). Da bom lahko sama.
Predvsem pa zaradi tega (in s tem razlogom je tudi naslovljena ta "tema" tako, če ste se sprašval..), da bom našla čas za vse za katere ga enostavno nimam. Pa ne, ne mislim se zgovarjat, ker vem, da sm grda, grda Maja. Vedno imam čas za ene in iste ljudi (pa kolk se tole sebično sliši), za nekatere pa si ga enostavno ne znam /ne morm vzet, pa takooo bi rada, resnično bi rada, amapk ne, js bom rekla ne nekomu, ki ga nisem videla ža pol leta (ja, pol leta je nism vidla!!! Pol leta!!!), nekomu, ki pa ga imam pred nosom vsak dan pa ne znam rečt ne! Pa ja, JO pogrešam in spomnim se najno... Mnogokrat.. Pa čeprav tega ona ponavadi ne izve... :`( (ok, to bo en drug post enkrat...)

Smisu tega ste iskal???
LoL...
A je že kdaj biu?
Ok, en mičken smisu je biu...

Ponavadi me folk, ki je okol mene (pa ne mislim najbljižje) splJoh ne razume, ne šteka, ne vem... In pol me sprašujejo zakaj in kako sm lahko takšna v tej situaciji, in kako in zakaj, tako ali drugače reagiram v tej situaciji.... No recimo temu, kar ste zdej prebrali (plosk, plosk in jurja na t.r. za tistga, ki mu je ratal) tako... Recimo, da sm mal razložila zakaj sm takšna tečka takrat, ko ni treba in zakaj največji sonček takrat ko je treba. ;)

Lepe tele tužne dneve, vsem bolanim pošiljam virtualne stisnjene pomaranče, vsem, ki pa se bubite pred Akto (ali, beri: tono knjig) pa veliko, veliko voljeee! :D
:***

Žau...
Js te ne spustim nikamor... Sploh te ne...
Ker to kar pa js občutim ko pomislim nate, to pa ne more iz mene kar tako. Tega se ne da.
In zate sm takšna spet. In zaradi tebe sm takšna spet. In s tabo se najboljš počutim spet. V svoji koži.
Zaljubla sm se tak se mi zdi v enem trenutku, v eni pičli sekundi. Pol si biu povsod, pa čeprav te pogosto ni.
Veš, da ti ne maram dajati obljub in vseeno veš česa si želim najbolj.
In veš kako te rada gledam... Ko ne delaš nič, ko sploh ne veš, da te gledam, ko si čist drugje. In veš, da sm čist zaljubljena v tvoj smeh. V tist smeh, ki ti ga dam jst.
In do zadnjega kotička si zapounu moje misli, ni več prostora za drugo. Skoz si not in ne ne spustim te več ven...
In veš, da sm en frikec mali in tako mi je všeč, da je teb to všeč... Tako mi je všeč, da sm ti najbolj všeč z modrim jezičkom. Da sm ti všeč tečka. Da si ti men všeč ceu zaspan in zmečkan.
Rada se potrudim zate. Se ti ne zdi, da se trudim zate?
Res se. :)
In ko me poneseš stran. Ti. Stran, med neznana polja.

Js te res ne spustim...
Mi dovoliš, da te ne spustim?

Klikni za: Pictures of the year 2005

Source: Reuters.com