Izpolnjena želja.
Saturday, March 29, 2008
Še vedno iščem razloge za nadaljnje obstajanje tega spletnega dnevnika in zato me je danes klikanje miške pripeljalo k mojim objavam, ki še niso objavljene.
Našla sem eno, ki sem jo napisala tri tedne nazaj.
Nisem mislila, da bo objavljena, a jo bom danes vseeno delila z vami.
Gre pa takole:
Zakaj objava te objave, ki ji takrat ni bilo namenjeno, da se pojavi tukaj pred vami?
Ker se je zgodilo točno to, česar sem si v tisti eni sekundi zaželela.
Vse tisto. Vključno z nožem v hrbtu in vsem kar spada zraven.
Hvala mu za to. Hvala, ker mi je v tistem trenutku toliko pokazal, toliko dal in veliko vzel.
In ko že želim naprej ustvarjati neoseben blog, grem in objavim najbolj osebno objavo do sedaj. Please, respect that.
Našla sem eno, ki sem jo napisala tri tedne nazaj.
Nisem mislila, da bo objavljena, a jo bom danes vseeno delila z vami.
Gre pa takole:
Sedla sem k njemu. Stisnila sem se mu v naročje in za sekundo obstala.
Razmišljala sem zakaj si ga tako zelo želim. Kako sem prišla do sem. Kako sem prišla do teh rok, ki se me oklepajo in jaz njih. Kako ti je uspelo, da si v mojem srcu zapisan še bolj kot tattoo na moji koži. Še bolj globoko in še bolj pristno.
Vsak tvoj poljub se mi zarine dva milimetra nižje. Vsak stisk, vsako tvojo besedo še bolj pivnam v svojo bit.
Zakaj ni tako kot prej, ko si bil zame samo nekdo. Nekdo pač. Brez nekdo tisti.
Bila je tista ena sekunda in v tisti eni sekundi bi te najraje odrinila od sebe, s solzami v očeh bi ti povedala, da te v bistvu ne rabim, niti ti mene. "Odidi stran in se ne vračaj!"
Ne se vedno tako lepo vrniti in ne glej me več tako. Ne poljubljaj me več, kot da ti pripadam. Ne glej me več in ne smej se mi tako prisrčno.
Bodi raje tak orel, kot se delaš, da si. Bodi vse tisto za kar sem te imela, preden sem te spoznala. Bodi močan in nedosegljiv. Ne oziraj se nazaj. Pojdi in prizadeni me, zarij mi nož v hrbet. Pusti me, da te pozabim. Da pozabim, da sem bila kdaj tvoja.
V tisti eni sekundi sem mislila samo na to.
Res sem te odrinila. Prijela sem te za tvoja močna ramena in te odrinila stran od svojega telesa. Pogledal si me, ker nisi vedel kaj si naredil narobe.
Jaz pa sem te lahko samo še bolj strastno poljubila.
Še bolj sem se privila k tebi in tvoje ustnice so drsele naprej po meni.
Borim se sama s sabo. Vsak dan se te odrečem, a potem vseeno vsak dan prehodim tisti dve stopnici in ti mi odpreš vrata.
Zakaj objava te objave, ki ji takrat ni bilo namenjeno, da se pojavi tukaj pred vami?
Ker se je zgodilo točno to, česar sem si v tisti eni sekundi zaželela.
Vse tisto. Vključno z nožem v hrbtu in vsem kar spada zraven.
Hvala mu za to. Hvala, ker mi je v tistem trenutku toliko pokazal, toliko dal in veliko vzel.
In ko že želim naprej ustvarjati neoseben blog, grem in objavim najbolj osebno objavo do sedaj. Please, respect that.
Moj blog.
Friday, March 21, 2008
Ne vem, če je dobro, da še obstaja.
Nimam motivacije za pisanje, poleg tega pa sem še v nekem t.i. čustvenem prepadu.
Super.
Blog naj zaenkrat bo, kaj pa bo iz njega pa ne znam obljubit.
Pa vesele velikonočne praznike.
Jaz bi nekomu prav z največjim veseljem pobarvala jajčka.
Nimam motivacije za pisanje, poleg tega pa sem še v nekem t.i. čustvenem prepadu.
Super.
Blog naj zaenkrat bo, kaj pa bo iz njega pa ne znam obljubit.
Pa vesele velikonočne praznike.
Jaz bi nekomu prav z največjim veseljem pobarvala jajčka.
Woohoo!
Friday, March 14, 2008
To, da za dva dni odhajam na primorsko v bistvu ni razlog za novo objavo.
A vseeno mogoče je.
Bolj konkreten razlog za kaj takšnega se mi zdi to, da te še vedno daje rdečica ko me vidiš. Sooo cute!
Jaz pa ... nebi upala reči, da sem zaljubljena, raje bi temu rekla popolnoma prevzeta.
Grem pakirat.
Woohoo. :)
In absolutno moram napisati, da sem tale post spisala totalno zadeta od vonja tvoje kože. Res res totalno zadeta.
A vseeno mogoče je.
Bolj konkreten razlog za kaj takšnega se mi zdi to, da te še vedno daje rdečica ko me vidiš. Sooo cute!
Jaz pa ... nebi upala reči, da sem zaljubljena, raje bi temu rekla popolnoma prevzeta.
Grem pakirat.
Woohoo. :)
In absolutno moram napisati, da sem tale post spisala totalno zadeta od vonja tvoje kože. Res res totalno zadeta.
Neroda, ne zapusti me.
Tuesday, March 04, 2008
Čeprav za slednje verjetno ni strahu.
Že kot otrok sem okoli vedno hodila s plavimi koleni, roko sem imela zlomljeno že trikrat, dvakrat dobro padla s kolesa, enkrat kar odlično padla s slapa kar nekaj metrov globoko, prevečkrat padla z drevesa in že kot majhna padla s previjalne mize.
O posledicah na bomo. :)
Danes pa sem dokazala, da kaj takšnega zmorem tudi pri svojih dobrih štiriindvajsetih.
Med smehom in zafrkancijo sem si na glavo prevrgla škatlo, ki me je dobro zamarkirala.
Najprej sem z jezikom preverila, če še imam sprednje zobe. Imam jih. :)
Rezultat je viden spodaj, čeprav me zelo jezi, ker na sliki v bistvu sploh ne zgleda grozno. Pa je. Grozno je. Ne morem se poljubljati. Ubogi gospod G.
In na sliki se sploh ne vidi, da imam prvič (in verjetno tudi zadnjič) v življenju Jessica-Alba-ustnico. And I do have it!
Sume, da je za kaj takšnega kriv gospod G. naj takoj odvržem. Kaj mi pa more takšna muca, kot je on (zanemarimo dejstvo, da je njegova roka velikosti mojih obeh rok in verjetno še nog zraven).
Drugače sem pa super. :)
Že kot otrok sem okoli vedno hodila s plavimi koleni, roko sem imela zlomljeno že trikrat, dvakrat dobro padla s kolesa, enkrat kar odlično padla s slapa kar nekaj metrov globoko, prevečkrat padla z drevesa in že kot majhna padla s previjalne mize.
O posledicah na bomo. :)
Danes pa sem dokazala, da kaj takšnega zmorem tudi pri svojih dobrih štiriindvajsetih.
Med smehom in zafrkancijo sem si na glavo prevrgla škatlo, ki me je dobro zamarkirala.
Najprej sem z jezikom preverila, če še imam sprednje zobe. Imam jih. :)
Rezultat je viden spodaj, čeprav me zelo jezi, ker na sliki v bistvu sploh ne zgleda grozno. Pa je. Grozno je. Ne morem se poljubljati. Ubogi gospod G.
In na sliki se sploh ne vidi, da imam prvič (in verjetno tudi zadnjič) v življenju Jessica-Alba-ustnico. And I do have it!
Sume, da je za kaj takšnega kriv gospod G. naj takoj odvržem. Kaj mi pa more takšna muca, kot je on (zanemarimo dejstvo, da je njegova roka velikosti mojih obeh rok in verjetno še nog zraven).
Drugače sem pa super. :)
