lil`mya

Sisi.

2008-06-11T14:06:00.000-07:00

Moja. Samo moja.
Našla sem Ljubezen.
Ime ji je Azija From long neck.

Darilo.

2008-06-09T07:14:00.000-07:00

Piknik je v soboto, navkljub slabemu vremenu, zelo dobro uspel. Zbrala sem vse moje ljube, ki so mi podarili najlepše darilo na svetu, pa s tem ne mislim samo na tisti kupček €, ki je bil v kuverti (čeprav hvala tudi za to), ampak tisto kar je pisalo na čestitki.

Dobila sem dovoljenje. Izborili so si ga moji prijatelji. Najboljše darilo, ki bi si ga lahko zaželela in nekaj za kar sem bila že popolnoma prepričana, da se ne more zgoditi. Ob šoku, ki sem ga doživela se tri minute sploh nisem premaknila ali odmaknila rok iz obraza. Res sanjsko.

Zdaj se torej začenja aktivno iskanje.
Iščem te in te kmalu pričakujem ob sebi, vso slinasto in navihano.

Sanje se mi počasi uresničujejo. Veliko teh.
Hvala vsem prisotnim, ogromno mi pomenite, čisto vsak izmed vas (tudi Eti, ki je zaradi bolezni ležala doma). :)

Pomladna.

2008-05-16T10:17:00.000-07:00

Že tako mi gre zadnje čase precej lepo. Pa niti slučajno nisem tip človeka, ki bi z lahkoto to pogostokrat rekel. To, da si se mi zgodil ti pa je bila samo še češnja na vrhu smetane.
Kar dobro sem že pozabila kako je nekoga, ki ti je všeč, počasi spoznavati, se z njim sprehajati na topel pomladni večer, čakati na njegov klic in se imeti z nekom na takšen romantičen način, res fino. Res sem pozabila kako lepi so ti trenutki.
Pomlad mi letos resnično dobro dene.
Pa ne samo zaradi moje sveže simpatije. Zaradi vseh ljudi, ki jih imam okoli sebe in če imam česa res veliko zadnje čase, je to ljubezen. Verjetno marsikomu nisem že dolgo povedala, ampak res jih imam rada.

Že mora biti nekaj v zraku, poleg abnormalnih količin cvetnega prahu.

In tisto kar mi je pri vsem tem najbolj všeč je to, da se prav ne morem spomniti kdaj sem nazadnje, na prisrčen in ljubezniv način, pomislila nanj. Verjetno to, da mu tokrat pa nisem rekla adijo, res pomeni, da sva prišla do cilja.

Ne vem kako primerna je slika, ampak je tako prisrčno pokvarjena, da si nisem mogla pomagati.

Post od dela.

2008-05-03T13:59:00.000-07:00

Tile prvomajski prazniki so marsikomu omogočili nekajdnevni odmor od dela. In tudi sama nisem izključena. Pet prostih dni sem si izborila, da bi se malce odpočila od dela (izključimo večerno pošiljanje poročil in priprave na nove projekte, ki jih dobivam po mejlu), zato se vsako jutro, ko se zbudim, odločim, da bom doma, vse štiri od sebe, nova knjiga, čim manj vklopa online pa tu in tam malce crkljanja.
Vse prej kot to.

Vsak dan me že zgodaj zjutraj kar odnese iz hiše in tako potem preživim večino dneva. Delno je kriva prijateljica, ki jo selim v štajersko prestolnico, predvsem pa večino časa preživim na osmih kolesih. Crkljanje pa ... ko bi bilo več časa za to, se res nebi pritoževala.

Skratka, tile dnevi na off minevajo veliko hitreje, kot tisti delovni. Ampak saj, to ste si verjetno naštudirali že sami. Ko bi vsaj lahko rekla, da sem se kaj spočila. :) Ah, mi je verjetno že všeč tako, ane?

Klik.

2008-04-22T11:51:00.000-07:00

Nekaj fotografskega materiala, ki je vreden nove objave.
Žohy in tista družinica katere fotelj najraje in zelo pogosto grejem. :)

Dopust!?!

2008-04-09T21:10:00.000-07:00

Vse prej kot to aprilsko vreme mi zadnje čase daje razloge za dobro voljo. Čeprav je že prav smešno, da me vsako jutro zbudijo sončni žarki, ki me božajo skozi žaluzije, potem pa jih tekom dneva ni nikjer več opaziti. Je pa vseeno veliko bolj apetitlih sedeti zunaj na terasah in se predajati protikadilskemu zakonu. Ali kako že ...

Najbolj vesel trenutek zadnjih dni je bil ko sva potrdili letošnji letni dopust. Ga rezervirali, eno "malenkost" plačali in zdaj odštevava. Poleg tega po trgovincah iščeva kose garderobe, ki so čiiim krajši. Ah, tako zelo poletno. Kar pa, ko pomisliš na Ibizo itak mora bit. :)

Pripravam na dopust se predajava tudi kar se žuranja tiče. In vedno ko se naslednji dan sestavljam nazaj pomislim kako bom avgusta to počela na plaži. Se sestavljala od prežuranih noči, namreč. :)

Drugače pa je vsak dan nekaj posebnega, imenitnega in drugačnega. Sploh tisti, ko ... hmmm ...

Tjaši sm pa itak čiiist fouš. ;)

Popravni izpit številka dvesto?!

2008-04-03T21:26:00.000-07:00

Yes, I did it again.

♥

Oh, my ...

Izpolnjena želja.

2008-03-29T15:06:00.000-07:00

Še vedno iščem razloge za nadaljnje obstajanje tega spletnega dnevnika in zato me je danes klikanje miške pripeljalo k mojim objavam, ki še niso objavljene.
Našla sem eno, ki sem jo napisala tri tedne nazaj.
Nisem mislila, da bo objavljena, a jo bom danes vseeno delila z vami.
Gre pa takole:

Sedla sem k njemu. Stisnila sem se mu v naročje in za sekundo obstala.

Razmišljala sem zakaj si ga tako zelo želim. Kako sem prišla do sem. Kako sem prišla do teh rok, ki se me oklepajo in jaz njih. Kako ti je uspelo, da si v mojem srcu zapisan še bolj kot tattoo na moji koži. Še bolj globoko in še bolj pristno.
Vsak tvoj poljub se mi zarine dva milimetra nižje. Vsak stisk, vsako tvojo besedo še bolj pivnam v svojo bit.
Zakaj ni tako kot prej, ko si bil zame samo nekdo. Nekdo pač. Brez nekdo tisti.

Bila je tista ena sekunda in v tisti eni sekundi bi te najraje odrinila od sebe, s solzami v očeh bi ti povedala, da te v bistvu ne rabim, niti ti mene. "Odidi stran in se ne vračaj!"
Ne se vedno tako lepo vrniti in ne glej me več tako. Ne poljubljaj me več, kot da ti pripadam. Ne glej me več in ne smej se mi tako prisrčno.
Bodi raje tak orel, kot se delaš, da si. Bodi vse tisto za kar sem te imela, preden sem te spoznala. Bodi močan in nedosegljiv. Ne oziraj se nazaj. Pojdi in prizadeni me, zarij mi nož v hrbet. Pusti me, da te pozabim. Da pozabim, da sem bila kdaj tvoja.
V tisti eni sekundi sem mislila samo na to.

Res sem te odrinila. Prijela sem te za tvoja močna ramena in te odrinila stran od svojega telesa. Pogledal si me, ker nisi vedel kaj si naredil narobe.
Jaz pa sem te lahko samo še bolj strastno poljubila.
Še bolj sem se privila k tebi in tvoje ustnice so drsele naprej po meni.

Borim se sama s sabo. Vsak dan se te odrečem, a potem vseeno vsak dan prehodim tisti dve stopnici in ti mi odpreš vrata.

Zakaj objava te objave, ki ji takrat ni bilo namenjeno, da se pojavi tukaj pred vami?

Ker se je zgodilo točno to, česar sem si v tisti eni sekundi zaželela.
Vse tisto. Vključno z nožem v hrbtu in vsem kar spada zraven.

Hvala mu za to. Hvala, ker mi je v tistem trenutku toliko pokazal, toliko dal in veliko vzel.

In ko že želim naprej ustvarjati neoseben blog, grem in objavim najbolj osebno objavo do sedaj. Please, respect that.

Moj blog.

2008-03-21T14:48:00.000-07:00

Ne vem, če je dobro, da še obstaja.
Nimam motivacije za pisanje, poleg tega pa sem še v nekem t.i. čustvenem prepadu.

Super.

Blog naj zaenkrat bo, kaj pa bo iz njega pa ne znam obljubit.

Pa vesele velikonočne praznike.
Jaz bi nekomu prav z največjim veseljem pobarvala jajčka.

Woohoo!

2008-03-14T23:27:00.000-07:00

To, da za dva dni odhajam na primorsko v bistvu ni razlog za novo objavo.
A vseeno mogoče je.

Bolj konkreten razlog za kaj takšnega se mi zdi to, da te še vedno daje rdečica ko me vidiš. Sooo cute!
Jaz pa ... nebi upala reči, da sem zaljubljena, raje bi temu rekla popolnoma prevzeta.

Grem pakirat.
Woohoo. :)

In absolutno moram napisati, da sem tale post spisala totalno zadeta od vonja tvoje kože. Res res totalno zadeta.

Neroda, ne zapusti me.

2008-03-04T22:06:00.000-08:00

Čeprav za slednje verjetno ni strahu.
Že kot otrok sem okoli vedno hodila s plavimi koleni, roko sem imela zlomljeno že trikrat, dvakrat dobro padla s kolesa, enkrat kar odlično padla s slapa kar nekaj metrov globoko, prevečkrat padla z drevesa in že kot majhna padla s previjalne mize.
O posledicah na bomo. :)

Danes pa sem dokazala, da kaj takšnega zmorem tudi pri svojih dobrih štiriindvajsetih.
Med smehom in zafrkancijo sem si na glavo prevrgla škatlo, ki me je dobro zamarkirala.
Najprej sem z jezikom preverila, če še imam sprednje zobe. Imam jih. :)

Rezultat je viden spodaj, čeprav me zelo jezi, ker na sliki v bistvu sploh ne zgleda grozno. Pa je. Grozno je. Ne morem se poljubljati. Ubogi gospod G.

In na sliki se sploh ne vidi, da imam prvič (in verjetno tudi zadnjič) v življenju Jessica-Alba-ustnico. And I do have it!
Sume, da je za kaj takšnega kriv gospod G. naj takoj odvržem. Kaj mi pa more takšna muca, kot je on (zanemarimo dejstvo, da je njegova roka velikosti mojih obeh rok in verjetno še nog zraven).

Drugače sem pa super. :)

Zaljubili smo se.

2008-02-29T15:08:00.000-08:00

Sicer malo pozno, ampak nekaj dragocenih podrobnosti iz nedeljske razstave je tukaj.
Jaz, Maja in Đafo smo se zaljubili.
To so naše ljubezni:

Jaz pri kljunčkanju:

Majina ljubezen v črni in beli različici (s kupiranimi in spuščenimi ušesci):

Đafotova ljubezen med opazovanjem Majinega Žohija:

Imeli smo se super. Predvsem jaz, ki sem tja prijadrala po dveh urah spanja in z dobro mero alkohola v krvi. :) Pripravljamo se že na aprilsko (večjo!) razstavo, kjer pa bomo tudi osebni navijači.

Maja.

2008-02-26T09:14:00.000-08:00

Pravzaprav imam že od nekdaj neverjetno srečo, ker imam večino svojega življenja (to je od kar se zavedam) ob sebi čudovite ljudi. Verjetno zaradi tega, ker sem tudi sama ena taka fenomenalno-čudovita oseba. Ok, stran z ego natolcevanjem. :)

In pravzaprav sem že od nekdaj ljubitelj prijateljstva, če se temu lahko tako reče. Rada imam vsakogar, ki je ob meni ali pa je bil in ga ni več iz takšnih ali drugačnih razlogov.

Poznam pa unikat, ki me ima rad norčavo in takšno kot sem.
Ti, ki si še bolj odbita, kot sem sama in hkrati ranljiva, prijazna in dobrosrčna. Najbolj iskren človek kar sem jih imela možnost spoznati in tista, ki mi to, da me ima rada pove ob takšnih trenutkih, ko tega ne pričakujem, ampak je popolnoma na mestu.
Sploh ni to, da naju druži želja po potovanju, ljubezen do psov, podobna služba in enak smisel za humor. Je nekaj veliko več. Je nekaj za kar ni besede. Nekaj velikega in samo najinega.
Le najini: McDonalds, Maribor, vse kavice in kakavi v Guarani, pasje ovratnice, aerobika, beg pred sekiro, solatke, Čatež, posoda za jajce, knjige za hujšanje, priprave na maturantski ples (ena fotograf, druga stilist), nedeljski sprehodi in vsa ta najina sanjarjenja ter načrti.
Abnormalne količine smeha in kar nekaj zaupnih pogovorov, ki so pripeljali do solz.

Spoznavati ljudi, kot si ti in jih imeti ob sebi je tisto nekaj kar daje smisel življenju, čar dnevu in popolnost vsemu kar delaš.

Rada te imam. Rada te imam, točno takšno kot si in če si boš dovolila spremeniti vsaj delček sebe ti obljubim, da ti prislonim klofuto.

Želim ti najbolj čaroben dan.
Želim ti vse najboljše, pujsika.

Inspired.

2008-02-21T21:41:00.000-08:00

Moj današnji horoskop:

It's more important today to know what you want than it is to believe that you can get by with a spur of the moment decision. You really need a concrete plan, even if this isn't your typical style. Advanced preparations now can increase your success potential for the future. Ultimately, you can obtain freedom if you work with discipline from the beginning.

Ostala sem odprtih ust in začutila nujo, da ga delim še z vami. Ker vem, da vas moj horoskop blazno zanima. :)

No, če se že javljam naj povem, da sem drugače super.
Pravkar sem se vrnila iz telovadnice, popolnoma nič prešvicana in grozno razočarana, ker ni bilo naše redne vaditeljice. Dvorano sem zapustila predčasno in nisem bila edina. Tako se to pač ne gre.

V službi je naporno, to ni nič novega. Imam pa zato okoli sebe prečudovite ljudi, ki mi krajšajo te težke urice. In to resnično čudovite ljudi!

Gospod G. me še vedno jezi. Ampak poskušam tudi jaz njega tu pa tam malo. :) Ravno toliko, da si grize spodnjo ustnico in čisto samo zaradi tega, da misli name tudi, ko že misli, da ne more več.

V nedeljo grem pasit oči na pasjo razstavo in sigurno potem še kam. :)

Obeta se lep konec tedna. Sonček zadnje čase kar dobro opravlja svoje delo, zato vsi ven! :)

Ostaniva.

2008-02-16T15:20:00.000-08:00

Po treh minutah se naveličam internetnih igric.
Kaj kmalu se naveličam pospravljanja, če me že slučajno kdaj prime.
Po 10 mesecih sem se zelo naveličala te službe.
Na dva dni zamenjam ozadje na svojem mobiju, ker se ga enostavno naveličam.
Naveličana sem enih in istih besednih zvez, ki mi jih pošiljaš po smsu. In ti to veš! :)
Vsak mesec si kupim nekaj različnih kompletov spodnjega perila, ker se jih moje telo tako hitro naveliča nost.

Tebe se pa kar ne morem naveličati.
Tako nezanimivo zanimiv si mi. In vedno ko jaz odhajam ti še vedno ostajaš.

Bova na koncu vendarle oba ostala?

Polom za polomom.

2008-02-06T13:09:00.000-08:00

"Tako zelo si si želela tega. Pa si zdaj srečna?"

"Ne. Nisem."

"Veš, da greš v isti drek iz katerega si že skoraj zlezla?"

"Vem. Mi boš stala ob strani, ko bom spet na tleh?"

"Bom."

Is drama queen my middle name or is this just insanity?

It`s like i can breathe again.

2008-02-04T09:03:00.000-08:00

Deževen dan, ki kar kliče po tem, da ga preživiš v postelji, obdan z zanimivimi dvdji/knjigami/križankami. Skratka poležavanje, domača manikura, kakšen klepet z domačimi.
Ker pa je ponedeljek (in nedelja) moj edini prosti dan, sem se odločila, da zbrcam najmlajši člen familije na kratek sprehod po vseh nakupovalnih centrih, ki jih imamo v naši vasici, poimenovani Celje.

Sprehajava se gor in dol in se imava v glavnem super. Tu in tam kakšen znanec, besedica in dve, prehodiva par zanimivih trgovinic in zapraviva kakšen evro.

Naenkrat zagledam čez okno tisto tvojo jekleno mrcino. Vem, da je tvoj. Vem. :)
Moraš biti nekje blizu.
Nisem te videla skoraj mesec dni.

Pogledam naravnost in te vidim. Sam.
Vidim tvoje oči, obraz, tvojo postavo. Vidim kako me gledaš. Pozdraviva se in grem naprej.

Postane mi vroče, roke se mi tresejo, zaščemi me in celo telo postane mehko kot testo za kruh. Naslonim se in zdi se mi, da mi iz vsake lojnice na telesu teče slap tekočine. V trgovini, kamor hitro zavijeva se ujamem v ogledalu in vidim svoj žareče rdeč obraz.
Še vedno imaš takšen vpliv name.

Par trenutkov kasneje pa sms. Sms.
Sem se sploh lahko še bolj otročje obnašala, ko sem ga prebrala?

Danes sem res vesela. Vesela kot mali otrok. Presenečena, romantična in nasmejana. Po dolgem času res nasmejana od ušes do ušes.
In za vse to si kriv ti.
Ne vem zakaj se tako vztrajno odrivava eden od drugega, ampak če pravijo, da se vse zgodi z razlogom, potem verjamem, da bom enkrat tudi na to našla odgovor.

In če je bila samocenzura tema prejšnje Blogorole, lahko (sicer zamudno, a vseeno) rečem, da so trenutki, momenti, ki jih na svojem blogu enostavno ne morem spregledati. Takšen je tudi ta zapis. Ne bom se "samocenzurirala", če pa vem, da bo prišel trenutek, ko bom tale zapis prav z veseljem prebrala

Le kaj si mi prinesel tokrat ...

Skrita

2008-01-27T13:38:00.000-08:00

(Avto)portret, ustvarjen davnega `o6 v Egiptu. Tam, kamor misli večkrat odletijo ob turobnih dneh, kot je današnji.

Pisana paleta čustev.

2008-01-16T15:03:00.000-08:00

Naredila sem napako.
Mislila sem, da se ne smem zaljubiti vate, ker si to kar pač si.
Zanemarila pa sem dejstvo, da je močnejše od vsega to kar postanem jaz, ko sem s teboj.

A zdaj je tako že prepozno.

Čeprav te počasi pozabljam ti nikoli ne želim vrniti tega, kar si mi podaril. In ker sem preveč zgubljena in krhka kot kakšna sinička, se zvečer še vedno zatekam k mobitelu in berem tvoj sms.

Ljepoto moja, idi. Molim te.

Moj gangster - Tommy Donnelly

2008-01-15T22:24:00.000-08:00

Že kar nekaj časa nisem bila tako navdušena nad neko nadaljevanko/nanizanko/serijo, kot sem postala z ogledom prvega dela Črnih Donnellyjev.
Pa drugače, če sem slučajno doma, pogledam vse od Razočaranih gospodinj pa do Tretji kamen od sonca pa čeprav so slednji na sporedu ob uri, ko sem ponavadi v službi oz. odsotna, se mi je že zgodilo, da sem jih ujela.
No, ravno termin Donnellyjevih mi najbolj leži. Ko se vse umiri in ostaneva le jaz in daljinec.

Verjetno je razlog, da sem tako navdušena in komaj čakam naslednji del, tudi to, da sem ujela prvi del in ga pogledala od začetka pa do konca. To ponavadi pomaga, ker ko enkrat zamudiš tri do pet delov nima več smisla. Ne boš več nadomestil zamujenega. Ostane pa še vedno internet in čarobnost torrentov, ampak tega niste slišali od mene. :)

Kakorkoli že, serija je prav fino napeta, ponuja marsikateri zaplet in razplet, ki te hipnotizira do te mere, da se naslednjič ob istem terminu znova znajdeš na kavču. Mogoče malenkost, ampak res malenkost spominja na Sopranove.

Všeč mi je pridih Irske, ravno prav romantike in tisti family above all slogan, ki tiho visi nad vsakim dejanjem.
Jaz sem se prav po najstniško zaljubila v Tommyja. Prisežem, da intimen odlomek s Jenny, v katerem prečrtajte majico in dodajte golo kožo, nima nobene veze s tem. :)
Je tako nepopolno popoln. Argh.

Kmalu bo 23:05.

Introducing: Zohy (196-000DHO)

2008-01-11T15:17:00.000-08:00

Nebi kaj veliko dolgovezila, mojster pač obvlada in video je vreden ogleda.
Tista hot "hostesa" pa je nihče drug kot moja moja Maja.

Pa še njegova dva prejšnja videa:
klik
klik

Srečen konec?

2008-01-08T23:03:00.000-08:00

Danes sem zadihala.
Naredila sem tisto kar bi morala že zdavnaj. Končala sem nekaj kar ni imelo več smisla.

Dokler ...

Dokler nisem dobila odziva, ki ga nisem pričakovala.
Ne samo, da kaj takega nisem pričakovala tudi, v najbolj temačnem kotu same sebe nebi nikoli pomislila na kaj takega.
Toliko časa sem bila prepričana, danes ko se je vse končalo pa sem zvedela, da sem se motila. Tako zelo motila ...

Želim ti vse najlepše in naj se stvari uredijo tako kot je treba, probleme pa naj veter razpiha, da se bo zdelo, kot da nikoli niso obstajali.
In ...

Rada te imam.

Danes bi ti to lahko povedla tudi naglas ...

Moje ime je Maja in sem pestimist.

2008-01-07T12:34:00.000-08:00

Nekomu pomenim cel svet, nekdo drug pa me obravnava kot zadnji drek.

Počutila bi se popolnoma golo, če bi vam razkrila kaj jaz čutim do njiju.
Rekla bom le, da sem preveč predvidljiva. Pametna, a predvidljiva.

Vse kar naredim, naredim v svojo škodo in še kako prekleto se zavedam tega. Pa vseeno naredim in sem potem neznansko srečna, ker lahko zganjam pesimizem in brez slabe vesti poslušam ljubezenske balade z žalostnim pridihom.
Verjetno mislim, da si krepim samozavest, ko se delam, da sem trmasta. Pa sem v bistvu neumna.

And again i go and make another mistake ... and another ... and another ...

p.s.: Da, danes je 7. januar. Woohoo.

Meow.

2008-01-06T12:15:00.000-08:00

Spomnim se, že kar nekaj časa nazaj je bilo, je Lyla negodovala nad podobnim problemom. Problem, ki se me je dotaknil danes zjutraj, ko vsa mehka, pravkar prebujena, razkuštrana in še malce po jutranje tečna, vzpostavim povezavo s svetovnim spletom. S točno določenim namenom.
Moje oči so začutile pomanjkanje. Vse kar so si tako po jutranje zaželele je bilo odpočiti se na kakšnem prelepem mesu. In tokrat meso ni obravnavano v smislu dunajskega zrezka ali perutničk na krožniku, s krompirjem. Niti približno ne.
Tokrat je meso meso.

Seveda bi lahko ubrala najlažjo pot in s parimi pritiski na miško sem kaj hitro na bejbikinem blogu. Ampak tam poznam že vsako mišico do potankosti, poleg tega sem si danes zaželela nekoga posebnega.

Kaj sem pričakovala od svetovnega spleta mi pravzaprav še ni čisto jasno.
Ne znam vam opisati razočaranja, ki sem ga izrazila na obrazu, ko sem G. Googla povprašala, če mi lahko malo bolj podrobno predstavi lepoto po imenu Coby Bell.
Vse kar mi je lahko ponudil je bilo par slikc, pa še te vključujejo oblačila. Pha ...

Ne, prav tako me ni potolažilo dejstvo, da ima na eni sliki policijsko uniformo.
Prekleto, tip ma očitno resne probleme s fotografiranjem. In ker sploh ne dvomim v to, da imajo v holivudu za vsako bolezen zdravnika, vas lepo prosim ... ozdravite ga, revčka!

Skratka, bizarno in resnično neverjetno je kaj vse nam lahko ponudi G. Google, ampak očitno vsega kar si v določenem trenutku zaželimo res ne moremo dobiti.
No, na koncu sem se le zadovoljila (v smislu biti zadovoljna in ne zadovoljena - opazite razliko?) s klasiko, ki me zaenkrat še ni pustila na cedilu. Hvala, Pharrell.

Grozno zaboli v srcu dejstvo, da moramo biti ženske prikrajšane za toliko užitkov. Moški pač lahko priguglajo že do vsake slečene Britney, Paris ali Cece.
Kako nepravično ... :(

Prihaja.

2007-12-30T13:48:00.000-08:00

Spodobilo bi se, da ob koncu leta na blogu objavim kako fino sem preživela 2007. Kako se mi je zgodila 1001 stvar, ki me bo zaznamovala za celo življenje. Kako sem doživela razsvetljenje ob tem in onem dogodku. Kako sem spoznala tisoč novih ljudi s katerimi super shajam in sem vesela, ker jih imam res rada. Kako sem privarčevala kupe denarja za privlačna potovanja, ki jih načrtujem v 2008 in za črnega lepotca.

Pa pravzaprav, in res najbolj iskreno povedano, nimam časa na veliko razglabljati o tem. Ker se mi, tako kot že lep čas, kar nekam mudi.

Zame je bilo leto, ki mi je ponudilo cel kup stvari, za katere nikoli nisem pričakovala, da bi se mi lahko zgodile. Nekatere v pozitivnem, spet druge v negativnem smislu. Sicer pa je že vse napisano tukaj, na blogu, za nekatere zapise le jaz vem, kaj pravzaprav pomenijo in kaj sem želela povedati z njimi in baje je čar v tem.

Da, v letu 08 bom popokala najnujnejše in pobegnila tja in tja. Pa tudi lepotca si bom privoščila. Z vsem kar spada zraven. :)

Vsi moji trije bralci (mama, sestra in jaz), želim vam lepo praznovanje Nove in vse lepo v 08.

Naslov pomeni, da prihaja 08 in absolutno ne, da nekomu na tej strani prihaja. Kakorkoli. :)

Luda!

2007-12-26T15:00:00.000-08:00

Sem splezala nazaj.
Nisem rabila čudežnih napitkov ali boksarske vreče.

Kaj mi je pomagalo je bistveno bolj smešno. No, vsaj zame.

Naposlušala sem se Cecinih komadov, ki sem jih izbrskala v sestrinem arhivu. Sedaj se počutim odlično in si pečem mp3 za v avto.

Kaj naj rečem ... Pazi s` kime spavaš. ;)

And the spirit of Christmas?

2007-12-24T17:16:00.000-08:00

Niti pobeljena pokrajina ali vse prižgane lučke na smrekici me ne morejo prepričati, da je nekaj v zraku.
Danes ne več.

Pravzaprav že od včeraj.

Brcala bi v kup sena, da bi lahko zbila jezo iz sebe.
Zame je danes nek posran dan, ki sem si ga (verjento) uspela pokvariti kar sama.

I`m so fcuking mad at you! Ampak najbolj od vsega pa me boli, ker ti tega ne veš in v bistvu nikoli ne boš izvedel. Prekleti tisti dan! Prekleti ti. :(

Fcukit, jočem kot, da je obstoj sveta odvisen od mojih solz.

That`s it.

2007-12-23T08:55:00.000-08:00

सर्ववस्तूनि कारणोद्भवानि

I need Pause button. Please.

2007-12-22T00:54:00.000-08:00

Ne vem koliko svobode vam dopuščajo vaši urniki, ampak meni osebno se vsak dan bolj meša od vsega skupaj. Mora biti res fantastično, če si tip človeka, ki si vse stvari, ki jih jaz trenutno nosim na plečih uskladiš in skrbno urediš v 24 urah. Pa da imaš poleg tega še kakšno minutko ali dve zase, da se v nov dan zbudiš spočit. Vsakemu, ki to zmore čestitam.

Sklonjene glave lahko naznanim, da nimam kupljenega niti enega darila za moje najdražje, pa je to (vsaj meni osebno) prav prijetno opravilo. Včasih, se spomnim, sem kakšnega celo sama naredila doma. To so bili časi.

Vabila na kave, zabave in podobne zadeve od vsega hudega prestavljam in potem (če je vse tako kot je treba) prestavim tudi prestavljeni datum. Najbolje sem se imela zadnjič z Urško v kitajski restavraciji, ko sva sedeli, čvekali, se smejali in imeli prav fino. Medtem ko sem se kasneje v lokalu kamor sva šli na kozarček ali dva, zavedla kako zavijam z očmi zaradi pretirane gužve, preglasnega dj-ja in praktično vsega kar je švignilo mimo naju in ni bilo po mojem okusu. No, to pa tudi ni prav. Jaz namreč znam žurat in v tem tudi uživat.

Doma sem zelo malo časa in najbolj mi je hudo zaradi tega.

Zato od vsega hudega, ki se mi dogaja zadnje čase menjam službo. Ja, poln kufr mam vsega zato viham rokave in se predajam temu projetku. Zaenkrat sta na vrhuncu dve vrhunski ponudbi, kaj pa se bo iz vsega skupaj izcimilo pa poročam. Nočem biti preveč optimistična, da ne bom prehitro dolgega nosu padla nazaj na trda tla. Upam pa in držim pesti, da bo tako kot je treba.
Mogoče zvenim kot, da vso krivdo valim na trenutno službo, ampak temu ni tako. Vse skupaj krivim na delovni čas, ki pa resnično ni več po mojem okusu.
Rada bi malce več časa zase in mislim, da ne zahtevam preveč. :)

Se staram?

lil`mya vs. stellcy?!?

2007-12-21T13:17:00.000-08:00

Imam blazen problem. Oziroma, blazno resen problem, bolje rečeno.
Ugotovila sem namreč, da "se kličem" z dvemi imeni. Blogovskimi, da ne bo pomote. V resničnem življenju pač vem kako mi je ime.
Smešno je namreč, da imam blog naslovljen pod imenom lil`mya. Super. Kaj pa je s stellcy, ime s katerim se "podpišem" pod vsakim komentarjem, ki ga oddam?
Ne znam se organizirati in se enostavno zmeniti sama s sabo, če bo lil`mya ime spletnika, klicala pa se bom stellcy ali pozabimo to stellcy in se enostavno začnem podpisovati, klicati, itd. lil`mya in konec zgodbe.

Al pa če ostane kr tko - raztreseno, kot sem tudi sama že v osnovi. :)

Ne vem še čist točno. Sicer pa blog tako ali tako vedno bolj umira. Nimam tolk časa, ko ga pa imam pa nimam energije za konkretno pisanje. Za kar mi je zelo žal, ampak baje bo z novim letom lažje. :) Hmmm ...

Offtopic: Do 7. januarja le še 17 dni ... :)

Raztrgano/sestavljeno

2007-12-09T13:22:00.000-08:00

Slabe tri mesece nazaj sem se preklela, da o tebi ne bom več pisala. Ne glede na vse, sem rekla, se ne bom več razdajala nekim tipkam na tipkovnici in potem čez nekaj časa jokajoč brala napisane besede, ki sem jih pisala cela srečna, odeta v odejo ljubezni, ki me je močno grela.
Danes pa tukaj spet pišem o tebi. Toliko o mojih obljubah sami sebi.

Tokrat bi rada napisala kaj čutim, kako se počutim in kaj se mi je zgodilo od takrat. Rada bi napisala, saj povedala sem ti tako ali tako že. In vesela sem, da je tako. Pogovarjati sva se pravzaprav od nekdaj znala. Pa saj sva vse znala skupaj. In še bi znala. Če nebi iz prelepega odnosa, ki sva ga imela spletla neko turobno zvezo v kateri se nihče od naju ni počutil udobno in ne glede na to, da so se tisti dan parala srca, najin odnos ni bil več lep. Spustila sva nitko v zrak, da je odletela svojo pot.

A nitko je veter prinesel nazaj.

Ni pa prinesel tistega zaradi česa bi lahko bilo nama lepše. Ni prinesel čarobne paličice, da se stvari obrnejo nama v prid. Bova lahko še kdaj sestavila skupaj tisto kar sva takrat raztrgala?

Rada bi, da si tu, ampak si ne želim več tistega kar je bilo. Želim si pravljico, ker vem, da si jo zaslužim.

Sploh pa, če si ti upal pisati o tem, lahko tudi jaz.

Skrivna sanjarjenja

2007-12-07T13:46:00.000-08:00

To so trenutki oz. to je tisti čas, ko na računalniški mizici posodica z bonboni zamenja košara s suhim sadjem, mandeljni in oreščki. Ko pihnem prah iz tiste škatle, kjer se vse sveti od načičkanih bunkic, zavozlanih lučk, plišastih bižičkov in raznoraznih svečnikov v oblikah snežakov, vil in angelčkov.
V jedilnici navadno vazo s svežimi rožami zamenja božična zvezda in venček s štirimi svečkami.
Ko se pelješ po cesti ti od vsepovsod blešči, mesto je že okrašeno.

In potem se v meni prebudi tisto razmišljanje.

Že v osnovi je ta praznik, ves ta romompom in blišč narejen za otročke. Za tisti sijaj v očkah, za pričakovanje in ta poseben mesec, ko mogoče celo zapade sneg. Naslonjeni na okenske police mislijo, da bodo ugledali leteče sani, Rudolfa in moža v rdeče-belem. Tisto noč prej sploh ne zatisnejo oči, čakajoč na njega in na darila, ki jih bo prinesel. Čudovit občutek, ki jim preplavi telo z mravljinci.

Priznam, v tem obdobju večkrat razmišljam o tem. O dnevu, ki ga bom jaz pričarala svojemu malčku. S piškoti, z bunkicami na jelki in s tistimi sprehodi po zasneženem parku. S pravljicami, ki jih bo želel poslušati znova in znova. Z majhnimi pozornostmi in predvsem z veliko podarjene ljubezni.
Malce me vse skupaj razžalosti, ampak to je potem že druga zgodba.
Čarovnija kaj lahko naredi ena reklama človeku.

Presladko, vem. A tako se počutim zadnje dni. O tem razmišljam in ni me sram. :)

foto-vir

Zahvala bolhi in Ikea

2007-12-03T21:12:00.000-08:00

Ob tej priložnosti bi se zahvalila moji bolhi, ki me je včeraj varno pripeljala do Ljubljane in nazaj.
Hvala, bouha. :)

Sem ji želela v zahvalo kupit piškot, a so mi na bencinski rekli, da ne prodajajo piškotov za avtomobile. Sucks big time.
V Ljubljani je bilo pravzaprav fenomenalno, če odštejemo to, da sva (dvakrat, z dvema različnima paroma) zgubila v biljardu, da še ni bilo prižganih lučk v centru in da se mi je po obilnem obroku konkretno dremalo.

Danes pa sva obiskala Ikeo. Super je bilo.
Zagonila sva zajeten šop evrčkov, se (zopet) presmejala, se dvakrat uspela zgubiti (obakrat v Mariboru) in če lahko rečem v imenu obeh, se imela super fino fajn.
Jaz pa pač rada pojem. :) Pač.

Countdown

2007-11-15T21:55:00.000-08:00

7. januarja 2008 bo velik VELIK dan.

Jaz že odštevam. Še 52 dni, 18 ur, 4 minute in nekaj sekund. To v bistvu še dva meseca ni. Pha ... :))

4fc9810ba2cdbc7191f200d100b96d9c

Še malo ...

2007-11-14T09:30:00.000-08:00

Stavkom v stilu "še enkrat spiva, ker danes itak ne šteje" se verjetno vsi že smejijo, ker jih trobiva okoli na polno.

No ja, vse skupaj je več kot zasluženo.
Sem povožena od vsakdanjika, ki je preveč enak.
Zato odklopitev možganov še kako prav pride. Pa še december je pred vrati, ko bo delavnik še bolj razpotegnjen. Pa ni panike, jaz sem se itak odločila, da letos pravznikov ne maram.

Sicer niso topli kraji, niti kaj razkošnega, je pa vseeno nekaj drugega kot to posrano Celje.

Se bom zadovoljila s slovenskim termalnim kopališčem kamor pobegneva za tri dni. Topli vrelci, ležalniki, mir ...
Bo pasalo. :)

Pismo Božičku

2007-11-13T13:02:00.000-08:00

Ne bom dolgovezila.

Tole in tole.

Oboje si bom verjetno podarila kar sama, pa vseeno ... mogoče pa je Božiček.

Jesen je ...

2007-11-11T12:12:00.000-08:00

To, da listje odpada vam verjetno ni potrebno posebej razlagati, a si bom vseeno dovolila to prikazati, ker je ravno takšna prilika.
Mojemu nedeljskemu sprehodu z Bibo namreč vedno dela družbo fotoaparat in ker že dolgo nisem nič objavila na tem področju naj bo to prilika za neko jesensko predstavitev moje okolice.
Ja, dejansko sem doma nekaj metrov od tukaj. Milina, vem. :) Fuck beton, narava je super.
Slika posneta prejšnjo nedeljo:

Slika posneta danes:

Odkrito

2007-11-03T15:05:00.000-07:00

Pržgem cigareto, dim se vali po celi sobi. Sedim, pokrita s pliš odejo, naključno izbrana gumica mi drži razkuštran čop. Razmišljam o tem kar se mi dogaja zadnje čase, kaj si dovolim delati.
Nočem se prepustiti temu toku, da me ujame, a po drugi strani kot začarana plavam naprej. Kar sama udriham po vodi in se ne pustim ustaviti. A si vseeno ne želim tega.
Marsikdo me ne razume. Ali pa me, pa mi le želi dobro.

Jaz pa sedim tukaj in mislim nate.
Jezna kot pes. Vreščala bi, razbijala in ruvala vse pred seboj.

A vseeno vem, da bom zvečer sladko zaspala, ko mi bo cela koža dišala po tebi.

Yes, i know ...

Življenjska

2007-11-02T13:38:00.000-07:00

Kolikokrat se pritožujemo nad križi našega življenja,
pa ne vidimo, da ravno preko njih lažje stopamo skozi življenje.

I'm not o-fucking-kay

2007-11-01T08:38:00.000-07:00

Verjetno vsi že veste, tisto ... ko vse okoli sebe prepričujete (pravzaprav pa najbolj sebe), da se to ne sme zgoditi. In se potem zgodi.

In se je zgodilo.

Včeraj zvečer sem potrdila tudi sama sebi.

Fuck.

Nor je ta svet

2007-10-31T12:57:00.000-07:00

Nov Neishin plošček je absolutno fantastičen. Sama sem si ga privoščila direktno na dan izida in bila navdušena že ob prvem poslušanju.
Ampak sem počakala še nekaj časa z oceno. Sem mislila, da se bom po kratkem času pač naveličala. Pa se nisem. Vse prej kot to.
Naravnost zaljubljena sem v njen nov cd. Niti slučajno mi ni pol tako dober kot prvi (prejšnji).
Prav vsak komad je zadetek v žilo, v ušesa...

Želim si izpostaviti enega in reči zanj, da je najboljši pa ne morem. Mogoče ... ah, ne. Prav si so perfektni.

Plošček privoščim vsakomur. Jaz ga poslušam non stop. Najbolj sede v avtu. Ko se v garderobi preoblačim po službi sem že čisto živčna, ker vem, da jo bom, ko se bom vozila, spet poslušala.

Res nisem vedela, da me boš takole prevzela, Neisha. Ampak si me. Tole je čista desetka. :)

>> njen myspace z nekaj novimi komadi

Pridi kmalu v Celje.

Stari sva dve leti

2007-10-24T21:06:00.000-07:00

Moj spletni dnevnik, ki sem ga (kako egocentrično od mene) poimenovala kar malce po sebi. Zakaj? Ker sem resnično (!) majhna in ker mi je ime Maja. Neverjetno, kajne?

Vse čestitke meni, ker tako pridno objavljam dogodke iz mojega zasebnega življenja, ki vas vse blazno zanimajo, da spati ne morete.

11. oktobra 2005 je bil objavljen prvi post, a sem ta datum kar malce zanemarila. Me čudi, da sem sploh opazila, da praznujeva, še istega meseca. Oops. :)

Enivejz, ful dobr. Žurka bo dans zvečer, jst pa comp se bova nacedila do amena. Vljudno vabljeni vsi skupaj.

Akcija.

2007-10-24T10:47:00.001-07:00

Že od nekdaj sem fan odločitev, idej, preskokov in takšnih podobnih stvari. Pa tudi, če nikoli ne bo nič iz tega me zadovolji že misel na nekaj kar bom počela tam, z nekom ali misel na to, da bom že jutri [vstavi poljubno]. Rada si predstavljam, si v glavi narišem sliko vsega kako bo in priznam, sem potem malo žalostna, če se vse skupaj ne uresniči, ampak impulzivna kot sem, si že naslednjo minuto belim glavo z drugimi stvarmi. :) In to me osrečuje.

Trenutno imam v glavi na miljone novih prebliskov, ki mi kradejo čas. In ravno jutri se mi začne uresničevati tista močna. Tista, ki se je morala uresničiti.
Prihaja čas zimske opreme, kar pri meni vključuje: debele zokne, debele žabe, dve spodnji majčki, debeli puloverji in še debelejše bunde in puhovke.
Zato si lahko predstavljate kako moja, že v osnovi zelo majhna postava zgleda ob teh hladnih dnevih. Kot kakšna kepica, ki se bo skotalila nekam.
Skratka, kepica v kompletu z vsemi zgoraj naštetimi pripomočki ja, to velja. Pod vso to zimsko opremo pa moram skrbeti za odvečno maščobo, ki jo začnem jutri topiti z aerobno vajo. Končno. Spet. Nujno potrebno. Želim tisti tako lepo izklesani trebušček nazaj. :)

In že piham prah iz moje Isostar plastenke, čistim tenisice, peglam trenerko in majčke.
Na kratko povedano, sila ponosna sem nase, ker sem se spet končno spravila tja in zraven za sabo potegnila še babnice, ki bodo migale z mano. In jutri začnemo.
Pha, kar komaj čakam, pa kaj pol. :)

Če pa se mi uresniči še tista želja pa se bom sprehajati začela tudi v naravi, ne samo v telovadnici. Ampak to je že druga zgodba...

...

2007-10-21T11:14:00.000-07:00

For every piece of me that wants you
Another piece backs away.

Kam pa pridemo brez idej?

2007-10-14T02:29:00.000-07:00

Toliko jih imam v glavi (idej namreč!), nešteto novih zamisli in preračunavanj, da ne vem več, če sem res samo obupana, ali se mi morda že malo meša.
Ideje vključujejo vse, od potovanj, norih nakupov, naglih odločitev v zasebnem življenju, menjavanju nekaterih materialnih stvari in ... ena stvar.
Ena stvar me res mami. Ne le, da me mami, meša se mi od te ideje in držim pesti, da ne bo (spet!) vse ostalo v moji glavi. Rabim samo še potrditev iz fotrove strani potem pa se začne iskanje in (upam) uspešen nakup. Česa? Nove ljubezni.
Nakup nečesa kar mi bo kradlo prosti čas in mi na obraz risalo nasmeh vsak dan znova.
Le kaj je to? :)

In, ste opazili včeraj? Deževalo je ...

Ne vem,

2007-10-09T10:18:00.000-07:00

a je crknil Google Reader?

Kaže mi neprebrane objave (ki jih ni malo), a ko želim prebrat objavo pri osebi mi piše, da ni novih objav.
Wtf?!?
Take a look:

Mi kdo predlaga kaj novega za prebiranje RSS-a? Al kok zdej? :)
Zamujam z branjem. Zelo. :)

Kapljica.

2007-10-08T01:43:00.000-07:00

Iščem kapljico upanja, kot kakšen osameli popotnik, ki mu kraj, ki ga obhodi ne daje dovolj in išče naprej. Kot kakšna ptica, ki se ne zadovolji z vsakim dimnikom, ki ga preleti, ker bo zaspala le na posebnem in tistem, ki jo bo očaral. In potem bo tam spala za vedno.

Za trenutek, res kratek trenutek, sem mislila, da sem kapljico že ujela v svojo dlan, a mi je spolzela iz konice prsta. Nisem se trudila, da bi jo še enkrat ujela, le gledala sem jo padati in pljusknila je po hladnem, sivem betonu.

Zdaj je spet vse tako kot prej. Prej, preden sem kapljico ujela.
Ne vem, mogoče jutri spet pade dež in me ista kapljica spet obišče in mi nariše nasmeh na obraz. To si želim. Ta kapljica je res posebna. Mogoče iz nekega čudnega vidika samo moja.

Nič več ni zastonj!

2007-09-23T04:07:00.000-07:00

In tako je tudi spletna stran 24ur postala navadna pocestnica (se opravičujem izrazu, le izražam svoje mnenje), ki za svoje usluge (po novem?) zaračunava lepe cene svojim gostom.
Hvala lepa, jaz pa cip že od nekdaj ne maram.
Že tako sem zadnje čase vedno manj obiskovala omenjeno spletno stran, no od danes naprej jo bom (očitno!) še manj, saj se mi zdi vse skupaj rahlo nepotrebno.

Vse kar sem želela je bil ogled Stonerjeve izjave ob osvojitvi svetovnega prvaka in presenetila me je naslednja zadeva:

Lajdre! Neč vam ne dam.

Jp, v čudovitem moodu sem zadnje čase. Se opazi, ane?!?

Poplave

2007-09-20T09:56:00.001-07:00

Res je, verjetno smo si vsi, ki smo to doživeli, kar dobro zapomnili. In mene je od takrat naprej resnično strah deževnih dni, kot je bil tisti.
Hvala bogu sem doma na malo višjem in sama nisem trpela za hujšimi posledicami.
Ampak že videno in tisto, doživeto pri prijateljih, sorodnikih, znancih ali sodelavcih me je prizadelo do solz.

Veseli me, da je blogerstvo lahko tudi prijazna zadeva. No, pa saj ne, da sem o tem kdaj dvomila. Smo kar v redu "skupnost". :)

Tudi sama pomagam, če le lahko.
Razširjam besedo tudi na svojem blogu: Zbiranje prispevkov/Poplave 2007

Sliko sem posnela, ko sem se naslednje jutro peljala v službo:

Tisti, ki veste, do kam drugače sega rob Savinje, boste vedeli o čem govorim.
Grozno kaj bi se zgodilo, če zvečer nebi nehalo deževati.

Ti in jaz

2007-09-18T11:07:00.000-07:00

Več kot tisočkrat sem napisala objavo, jo prebrala in nato črko za črko brisala. Držala tipko Del tako dolgo dokler ni bilo spet prazno okence.
Edina tema oz. edini dogodek, ki me je tako zaznamoval, da o njem ne znam objaviti kokretne objave. Prav tako se mi zdi, da bodo objave, ki bodo objavljene od tu naprej drugačne. Ker to je blog, poln skupnih izletov, doživljajev in začetnega spoznavanja. Ljubezni in naklonjenosti do tebe. Poln tistega za vedno in midva.

Kako naj potem zdaj tukaj pišem o tem?
Ne znam in nočem napisati kako se počutim in kaj se mi dogaja od takrat naprej.
Nočem in ne bom.
Konec je pretežka beseda.

Online

2007-09-09T00:32:00.000-07:00

Ljubim nedeljska jutra.
Ko mi Google Reader ne kaže več 1000+ neprebranih objav, kava mi diši in počasi jo lahko srkam, še vso vročo in ekstra sladko. Takšno kot mi je všeč. Klikam tu in klikam tam. Preberem mejle izpred šestih let in celo na kakšnega odpišem. Ne bom rekla, da drugače nimam časa. Prej volje, kot pa časa. Raje si takole v izi vzamem čas in to naredim tako, kot je treba.

Čez par minut se začne trgatev. Ufff, nisem niti ljubitelj vina, niti grozdja, zato mi to ne predstavlja nekega blaznega veselja. Ampak je a must do thing.

Od jutri naprej se mi/nam v službi obeta kaos. Nekaj velikega, vam rečem. Največjega. Ampak vam ne bom razlagala, ker sem že včeraj Urši nekaj poskušala, pa verjamem, da me pol kurca ni razumela. Skratka nekaj velikega. Saj bo v časopisih pa tko, pa si sami preberite. ;)

Jutri se grem naročit. Ali pojutrišnjem. Ta teden, v glavnem.
Komaj čakam. Mora se zgoditi. Mora se!!

Moja droga zadnje čase je tale komad. No, pravzaprav vse iz Yours To Keep cedejke. I feel it big time.

°C

2007-09-07T05:41:00.000-07:00

Vse kar si ta trenutek želim je par stopinj več.
Včeraj, ko sem šla proti avtu, sem se morala obrniti in skočiti nazaj po šal. Po šal?
6. septembra po šal. Topel, volnen, mehek šal. Tista zadeva, ki jo iz omare vlečem pozimi.
How sick is that?!?

Uradno je še poletje!!

Takrat.

2007-09-06T14:12:00.000-07:00

Spomnim se, nekoč, ko je še vse imelo smisel.
Takrat je bilo vse tako drugače.

Maja, tole je samo zate. :)

2007-08-30T21:18:00.000-07:00

Vse je povedano že v naslovu.
Tale post podarjam dušici, ki me nasmeji do solz.
Lahko sem še tako zelo down, ampak, če se v tistem trenutku spomnem na momente, ko me ti spravljaš v smeh se mi usta kar sama razvlečejo v nasmeh.

Zato le klikni na spodnji play, da se še tebi raztegnejo usteca.

In še nekaj, draga moja Majčika.
O tebi sem tukaj že pisala. Poglej:
klik
klik drugič

Halabuka! :)

Skratka ...

2007-08-28T14:34:00.000-07:00

Life is a bitch.

In mene ta bijać verjetno obožuje, ker se me oklepa kot pijanec plota.

Par dni (čeprav se zdi kot večnost) sem bila brez compa, danes pa ga ne izpustim iz rok, da nadoknadiva zamujene urice.

Zakaj je lajf prasica?
O tem (verjetno) naslednjič.
Samo malo se javljam. Ljubim svojo tipkovnico in tipkanje po njej me rajca na vso moč. Zato sem morala nekaj objavit.

Je objava morda malce nerazumljiva, mogoče celo malce preverzna?
Skratka lp iz mojega (na novo prepleskanega) gnezdička.

p.s.: objava je obupna, enkrat mi bo še krepko žal za tole. :)

Tia

2007-08-15T15:25:00.000-07:00

Včeraj, 14.avgusta ob 5:46 uri, se je rodilo novo življenje in našo familijo še malce (3,200g) povečalo.
To je Tia.

Piknik in moč prezaposlenosti

2007-08-12T10:43:00.001-07:00

Komaj sem čakala njen dan.
Pa ne samo zarad pjanšne, torte, peciva in čevapov. Tudi zaradi posebnih majčk, ki smo si jih naredili ne. Ampak zaradi tega, ker sem vedela, da se bom zabavala. Družba je že bila prava na kupu. In tiste zgoraj naštete stvari so bile le še češnja na smetani. :)

In danes lahko rečem, kljub trpljenju, ki ga doživljam, da se nisem motila. Bilo je super. Pijano, a super.
Bilo je tudi svinjsko. Svinjska je danes vsaka moja cunjica, ki sem jo imela oblečeno (preoblekla sem se večkrat). Torte nočem videt naslednjih triljaužnt let, ker jo še kar vonjam povsod po sebi. Adidasov đemper je takšen, kot, da bi se iz zabave valjal po blatu. Torta, torta, torta. Povsod kamor si pogledal. Ena majčka mi obupno smrdi po pivu, ki sem ga dobila za vrat. Razmišljam, da jo vržem naravnost v smeti, ker dvomim, da se bom še kdaj znebila vonja.
Ampak sej se ne morm pritoževat, res smo se imeli fino fajn.

Kar mi ne gre v glavo je to, da sem popolnoma zignorirala ta 11. avgust tule na blogu. Sem lahko še bolj smotkana, da ji ne namenim par besed?
To je moj zakladek, moja žena, ki mi polepša skoraj vsak dan. Ne vem s čim in kako ji to uspe, a ji. Tako jo imam rada, da je že smešno.
Ona in njena princeska Ana sta tisti, ki rišeta smehljaje.
Posebna si in takšna želim, da ostaneš še naprej.
Vse najboljše, Urška. Rada te imam.

Come In/Go away

2007-08-07T17:17:00.000-07:00

Prišel je čas, ko pogledujem le še za izdelki, ki bodo krasili gnezdece.
Pred kratkim smo s prijateljicami obiskale sosednjo Ikeo, včeraj pa sva z Majo spet malo rogovilili po Celju in ovohavali podobne trgovine in trgovinice.
Naj povem, da sem se zaljubila v prozorne, majhne, skoraj popolne skodelice za čaj. Nisem si jih privoščila, ampak ne bo dolgo ko si jih bom. Upam, da jih bodo še imeli.
No, danes pa sem med brskanjem, po svetovnem spletu, našla nekaj kar, prav tako kot skodelice, moram imeti!
Predpražnik, ki pozdravlja prijatelje in sovražnike. Vse v enem in še izgleda prekrasno. Kaj češ lepšega.
Come In/Go away doormat. I want one!

Bo zdaj vse v redu?

2007-08-06T10:36:00.000-07:00

Pogovarjati se o tem je bilo težko, zato si lahko mislite kako je o tem pisati.
Pa saj ne bom povedala vsega ...
Le to, da sva se pogovorila in da držim pesti za tole.
Težko bo, a mislim, da nama skupaj lahko uspe. Saj sva vendar tim. ;)

Kako osladno, ane?

Sem nekadilka.

2007-08-04T14:41:00.000-07:00

Ampak sem si danes v svojem najljubšem lokalu, v njegovi prečudoviti notranjosti, v mojem najljubšem naslonjaču prižgala cigareto. Ob tem prekleto uživala in se z družbo pogovarjala kako bo jutri.
Ne vem kako bo.
Pravzaprav sem proti zakonu.
Ali pa tudi ne ...
Ne, saj sem proti.
Izključno in samo zaradi tega, ker tisti posegajo v naše osebne odločitve. Kaj bo naslednje? Nam bodo narekovali kje bom lahko šla na potrebo in ob kateri uri bom lahko seksala, da ne zbudim sosedov?
Ne.
Absolutno sem proti.
Na začetku sem mislila, da mi je všeč, ker bom tudi sama nehala, potem sem ugotovila, da mi ni pomoči. Še vedno ostajam nekadilka, ki si ga rada prižge ob posebnih priložnostih. Smrdi nam itak cela bajta, ker so naša mati kadilec kadilcev, zato sem vonja navajena. Sprememba, ko boš zvečer žural, bo le ta, da ne boš prismrdel domov po čikih, ampak po cenenih parfumih in švicu. In v primerjavi s tem cigareta diši!

Danes zvečer bom spet enega pokadila. V notranjosti mojega najljubšega lokala.
Dajte ga še vi. Protesti so seksi.

One of those days

2007-07-31T21:37:00.000-07:00

Takrat, ko greš en korak naprej in dva nazaj.
Ko si že skoraj tam pa ugotoviš, da sploh ni konec ceste, le ovinek ki vodi še daleč naprej v neznano ...
Brez moči in nadaljnega upanja objemaš blazino in preklinjaš tisto oz. tistega.
Preklinjaš momente in ljudi, sovražiš to kar si in si predstavljaš, da si tisto kar nikoli ne boš. Dovolj močna, da se jutri nasmejiš in si res nasmejana. Ker nisi.
Nisi in ne boš.

Fuck that.

Tu in tam ...

2007-07-29T13:46:00.000-07:00

... še vedno škljocnem s fotkičem. Čeprav občutno manj, kot takrat, ko je bilo za to več razpoložljivega časa. Volja pa je še. In tu je nekaj volje z dopusta:

Bad, bad me.

2007-07-21T13:25:00.000-07:00

Prav res me zanima, če imate vsi kakšno zadevo, ki ste jo naredili in vas ob misli nanjo zaboli. Pa ne kar tako. Zaradi slabe vesti, ker veste, da ste ravnali narobe. Ravnali tako, kot za vas ni značilno. Vam ni nikoli zapasalo, da bi poslušali tistega v rdeče oblečenega hudička na rami?

Če sem iskrena mi ni žal in ne obžalujem, da sem to naredila. Enostavno se mi zdi, da sem zaradi nečesa že ravnala prav. Kaj mi je tisti trenutek hodilo poglavi tudi vem. Vrelo mi je že, poln kufer sem imela vsega. Nje, njenega stalnega obrekovanja drugih ljudi (in to krepkega obrekovanja), a medtem je bila sama veliko višje na lestvici grešnikov. Ne, da ji nisem privoščila, mislim, da sem tako ravnala le iz razloga, ker enostavno nisem morala dan za dnem več poslušat istih stvari, ki so me nabijale v mozak, ker jih nisem smatrala kot pravilne. Pa tudi sama živim v pravljičnem svetu, tud js sanjarim in se utopično zazrem v daljavo in mislim, da nekje, nekdo, nekoč ... Pa potem odprem oči in si poskušam svoje življenje prilagoditi realnosti. Vsaj malo.
Takrat sem s svojo zahrbtnostjo povzročila vsestranski prepir. Le zato me boli. Ker bom vedno jaz tista, ki je ravnala nespametno. Saj sem res. Sploh ne vem kdo sem bila v tistem trenutku, vsi so se čudili, da sem to naredila. Jaz, tista, ki tega običajno ne počne. Tista, ki ne govori naprej in nikoli ne povzroča prepirov. Pa se je pokazalo, da sem tudi jaz lahko "ta prava ženska" in naredim špetir, če mi samo zapaše tako.

Vem, da sem jo prizadela in da ji še danes ne more biti prijetno ob pogledu name. Zanjo sem verjetno zadnja, ki si zasluži spoštovanje in od katere bi sprejela opravičilo. Pa saj je prav tako. Ampak mi je hudo zaradi tega. Ko veš, da si nekomu povzročil rano in te sedaj gleda kot zadnji ****.
Ne pogrešam najinega prijateljstva, ker (priznam), sem že takrat tožila, da mi preseda. Zato sem verjetno tudi vse uničila. Tudi v urah, ko sama sedim na terasi in razmišljam o tem me ne boli do tolikšne mere, da bi želela, da mi oprosti. Poleg tega sem (do neke mere) odrasla, zrela in razumna oseba in vem, da si tega tud slučajno ne zaslužim.
Posrala sem ga, kaj češ. Enkrat sem ga verjetno morala, upam, da sem s tem izpolnila kvoto za nekaj let in bo zdaj spet mir s špetirji. :) Trenutno ne rabim tega. Poleg tega se bom potrudila in se obnašala lepo.

Imam drugega. Tega ljubim bolj.

2007-07-20T12:33:00.000-07:00

Ne vem kako se je zgodilo. Pravzaprav nisem niti čutila potrebe po tem, da bi kdajkoli želela menjati kar sem imela. Nič mi ni manjkalo. Dajal mi je vse kar sem želela, zadovoljeval me je toliko, da sem bila potešena (sicer povprečno) na vseh področjih.

A prišel je on.
Črn, bajsi, ki je obljubljal, da mi lahko da več. In ker nekje globoko v sebi sem materialistka, se mu nikakor nisem morala upreti. Želja po njem je tlela cel dopust. Nisem morala misliti na popolnoma nič drugega, kot na to, da ga bom, ko se vrnem, videla, ga božala, se z njim počasi spoznavala...

In res je bilo tako. Takoj, ko sem se vrnila domov sem odšla na Simobilov center!
Zdaj sva skupaj. Ne le to. Podpisano imava celo pogodbo (sicer le iz moje strani, a je dovolj močna, da ne mora nikamor po svoji želji!), ki ga veže name za krepkih 24 mesecev. Ljubim ga in mislim, da je tudi on vedno bolj navezan name. Danes zjutraj sem ga dobila kako se je muzal ob mojo roko, ko sem se zbujala. In jaz vem, da sem takrat najlepša.

Vse čestitke in pozdrave sprejemava na stellcy[at]gmail.com in brez skrbi, sprejemava tudi čeke in darilne bone - je bil drag, maderfaker.

Ime mu je Nokia 6288. On me ne zadovoljuje le povprečno, dragi moji. ;)

Grem na dopust.

2007-07-08T21:03:00.000-07:00

Vi se pa tudi lepo imejte. *

Razočarana? Jap.

2007-07-08T10:37:00.000-07:00

Irena Sirena pravi, da moramo pokomentirati koncert.
Hmmm, če že res moram, no. ;)

Na žalost se moram pridružiti veliki večini, ki je koncert obiskala in odšla brez pretiranega navdušenja. Pa sem najprej mislila, da sem to samo jst, ampak vidim, da smo enotni.
Pink je 1A! Postavna žrebička, ki zna. Noro všeč so mi bile njene mišičaste noge. Je ena odfukana prasička.
Čez njo nimam kaj veliko povedati. Čeprav bi se lahko vsaj za kakšen procent bolj potrudila. Zvezda pač. Zvezda, ki se ji verjetno tud sanjalo ni kje je. ;)

Kot prvo sem bila razočarana nad prihodom. Brez pozdrava, po prvem komadu takoj naslednja sekunda nov komad in tako ... Imela sem občutek, kot da se ji nekam blazno mudi. Na koncu pa isto. Brez pozdrava je odvihrala iz odra, luči so se prižgale in statisti so bili na odru. Prsežem, da mi ni blo nč jasn. Koncert kot sam se mi je zdel totalno neoseben, manjkalo je (vsaj prisiljene) komunikacije z občinstvom. Ne vem koga krivit ... njo, organizatorje, bolezen (ki jo je baje matrala) ...

Ne vem, če sem sama preveč pričakovala, saj sem vedela, da v Tivoljiu je mora delat kakšnih jakih akrobacij, ker obstaja verjetnost, da se vse zruši. Ampak vseeno sem odšla iz koncerta razočarana. Ne morm rečt, da je to zadeva, ki si jo bom zapomnila do konca življenja, ker si je ne bom. In to je žalostno. Hvala bogu za mojega moškega, ki nam je zrihtu karte, ker če bi za koncert odštela 45€ bi se veliko bolj žrla.
Hvala bogu vsaj za sedeže oz. mesto, kjer sem videla vse in nisem bila zraven zbrcana, polita, na pol posiljena ...

Uf, vse pohvale pa varnostnikom, ki so bili pod odrom. Nosili so vedra vode in jo v plastičnih kozarcih talali med publiko v prvih vrstah. Ja kej takega še nisem nikjer zasledila, ampak prst gor tistemu, ki se je spomnil lepe geste. :)

To je to, moje skromno mnenje. :)

Tarozasta.

2007-07-04T20:30:00.000-07:00

Prava družinica smo, mi trio, ki jutri pridemo poslušat Pink.
In ker komaj čakam(o), moram danes vse skupaj obarvati v stilu jutrišnjega dne. Ker jutri pač ne bom morala - letim naravnost iz šihta. :)
Jap, jaz priden deklič.
Če se slučajno več ne javim (ampak mislim, da bom našla minutko, dve), naj se pohvalim, da bom v ponedeljek že na ležalniku, v nosnice mi bo butal vonj borovcev, slanega morja in sončne kreme.
Sem si zaslužila, tako da veste. ;)

Jutri pa buuuuma:

Komaj čakam njeno energijo.
Ah, vse skupaj me že tako rajca, da bom verjetno jutri tam kar eksplodirala!

Za vaju.

2007-06-24T01:40:00.000-07:00

Pravzaprav res nočem napisat (še enega) osladnega posta, ampak mi prsti kar sami letijo in zadnje čase preveč premišljujem o tem.
O tem kako zelo vaju imam rada.

Z njo si brez besed poveva vse. Ko me stisne k sebi vem, da je iskreno.

Tista, ki jo imam pa itak naj naj najraje pa je moja največja sreča. Ve vsako mojo skrivnost in vse kar me navdušuje. Ne pogleda kot, da sem izustila največjo bedarijo (pa vem, da jo!) in nikoli se ob njej ne počutim majhno, ampak veliko kot Kip svobode.

Dve prijateljici, ki me v tem trenutku neizmerno osrečujeta.
Rada bi napisala besede rada vaju imam po svoje, a sem trenutno brez navdiha.

Hvala vama za vso pomoč, za vse besede in za smeh.

Malo čudo

2007-06-19T20:31:00.000-07:00

Za tole prekrasno malo čudo sem slišala danes ob jutranji kavici.
Vmes sem seveda na zadevo popolnoma pozabila in se pred petimi minutami spomnila.
Jo zgooglala, pojutjubala in se naježila.

Več pač ni dodati, prepričajte se sami (če se še niste):

Fino fajn.

2007-06-14T21:36:00.000-07:00

Malce sem prezaposlena zadnje čase. In mi je res žal. Ker bi nedvomno imela vsak dan ogromno napisati. Pa zvečer, ko sedem na tole mesto, ni več pravi čas za javljanje.

Imam se pa fino. Res fino.
Res je da me vsak dan bolj peče slaba vest zaradi ure ob kateri se vračam domov. Ker me je strah, da bom morala naslednjič pokazati osebno, ko bom želela stopiti skozi vrata. Da se identificiram, namreč. :)

Je pa res tudi to, da sem pridna kot mravljica. Da večino svojih dni preživim zaprta od zunanjega sveta. Kakšno je vreme zunaj ugotovim ponavadi od tistih, ki prihajajo.
Ampak mi je všeč nova (niti ne več tako) služba. Predvsem zaradi kolektiva, pa saj to je najpomembneje. So členi, ki me motijo (in jaz njih) in so taki prijetni členi, ki se jih od srca razveselim, ko jih vidim. In oni mene. Vsaj zgleda tako, kaj pa se v resnici dogaja v njihovih globusih moram pa še preučiti. Ko bom imela čas. Če me bo sploh še zanimalo.

Skratka ukvarjam se s stvarmi in ljudmi, ki so mi všeč. In res mi je lepo zadnje čase. Joooj, upam, da mi jutri ne bo še prekleto žal za napisane besede. Kar se ponavadi dogaja. ;)
Ja, všečni ljudje in všečni dogodki. Hehe. Jaz že vem.

Najnovejša novica, ki mi lepša zadnje dni, pa je koncert Pink, ki ga obiščem prav kmalu. Pravzaprav nekaj dni pred morskim dopustom. Ah ja. :)

Omeniti pa je potrebno še to, da je pravkar objavljeni post natipkan na moji novi, tihi tipkovnici. Čudovita je. :)

3.6.

2007-06-03T02:21:00.000-07:00

Vse najboljše, dragi.
Brez skrbi, sej 27. niti ni tko velik. :)
Čmoka.

Cjele se trese!

2007-06-02T10:48:00.000-07:00

Sam povedat morm, da grem danes z mojimi najljubšimi puncami proslavljat in se grozno veselim.
Trenutno sedim v modrčku in kratkih hlačkah, pripravljena na curek vode in tisti ženski del predvečera, ko je najbolj hudo. Ko so vse cujne na postelji, ko se na dan povleče vse vrste mejkapa, ko je edino na kar lahko misliš kateri uhani se bodo najbolj ujemali in kje imaš tiste seksi čeveljce.
Že ta del predvečera me polni z adrenalinom, kaj bo šele potem ...
Cjele se trese, vam povem.

Aja, pa da ne pozabite, da ima jutri moj moški rojstni dan. Z voščili na plano, torej. :)

Grem. Me maskare kličejo. tata

52!

2007-05-25T09:55:00.000-07:00

Ne glede na to, da sem bila cel mesec zelo pridna sem danes kar onemela, ko sem videla številko.
Res sem ponosna nase.

Zahvaljujem se vsem nizkokaloričnim izdelkom. :)

p.s.: 3 more to go! ;)

Blogz

2007-05-13T11:57:00.000-07:00

Če koga moti, naj se javi. ---------->

To je pač moj Top.

Noro vesela.

2007-05-12T19:06:00.000-07:00

Noro vesela sem bila včeraj med preklapljanjem po raznimh (slo) kanalih.

Nisem se čutila potrebna Nationala, Travela ali Animala, ki jih najbolj maram od tujejezičnih programov. Želela sem nekaj sproščujočega, nekaj ob čemer mi ne bo potrebno napenjati možgančkov (dddd!).
Ampak naši kanali niso ponujali ničesar vzpodbudnega, ali oprijemljivega ... dokler!

Na tv3 se ravno konča film. Ker je ob takšni (bolj pozni) uri na tem kanalu ponavadi Marlena s svojimi kratkimi krilci, sem bila ravno na tem, da prekinem. Ampak ne. Saj sem rekla, da želim nekaj specifičnega. In kaj sem dočakala?
Ah ... balzam za moje srce in dušo. Prikazal se je v vsej svoji veličini (ki jo po večini skriva v ušesih).
Will.
Ujela sem prvi del, prve sezone. Cel čas sem imela usta do ušes in se (sama, kot sem bila) po svoje veselila.
Danes ga ni.
Je pa v ponedeljek in torek in sredo in ...
Tam okoli pol ene zjutraj.
I`ll be there! :)

No. 1 Bijač!

2007-05-10T17:50:00.000-07:00

Seveda grem drug teden pod škarje. Sue me!

Kje tiči resnično dober razlog, da začneš gledat telenovelo?

2007-05-04T15:32:00.000-07:00

Eden izmed najkonkretnejših razlogov, ki sem jih našla se skriva pod imenom Michael Brown.
26-letnik, igralec srceparajočih nadaljevank me je s svojo prikupnostjo tako očaral, da takole bolana in šibka, kot sem trenutno, komaj čakam, da bo ura 16:00.
Is it just me?

Ko ne veš, če bi jokal ali se smejal

2007-05-02T19:24:00.000-07:00

NEW YORK – Prebivalka Idaha, Kathy Evans, je naredila sramoto druzini in prijateljem v torek, kjer je uprizorila nov standard v neumnosti, ko se je potegovala za nagrado na kvizu Lepo je biti milijonar.

Zgleda da se je Kathy, 32 letni zeni in materi dveh otrok zataknilo ze pri prvem vprasanju, čemur je sledilo absolutno najslabse koriscenje pomoci kdajkoli doslej.

Po uvodni predstavitvi jo je gostiteljice sova Meredith Vieira vprasala ce je pripravljena za igro in Kathy ji je zagotovila da je. Prvo vprasanje je bilo za $100 :

"Katero od nastetega je najvecje?"
A) orescek kikirikija
B) slon

C) luna

D) Hey, komu ti praviš, da je obilen?

Kathy je zagrabila panika, ko je ugotovila, da na to vprasanje pa pravzaprav ne ve odgovora.

"Hmm, o joj, ta je pa tezka," je rekla Kathy, medtem ko je voditeljica komaj zadrzevala zacudenje. "Mislim da sem ze slisala za par od teh stvari, ampak se mi niti ne sanja, koliko bi bila lahko katera velika."

Evans se je odločila za prvo od 3 pomoci-50/50. Odgovora A in D sta bila odstranjena, ostala sta le se slon in luna. Evans je bila kljub lahkemu vprasanju še vedno nesigurna.

"Oh! Odstranili so tista dva za katera sem se najbolj mislila, da bi bila lahko pravilna!" je tozila Evans. "Joj, ... mislim da bom uporabila se en zasilni izhod- telefonski klic."

Zelela je poklicati prijateljico Betsy, ki je po poklicu tajnica.

"Zivjo Betsy. Kako si? Sem na TV!" je povedala Kathy in porabila ze na zacetku dragocenih 7 sekund. "Ok, imam pomembno vprasanje. Katero od nastetag je najvecje? Slon ali luna? Imas se 15 sekund."

Betsy je hitro odgovorila da je pravilen odgovor luna. Kathy se je pregovarjala z njo se naslednjih preostalih 10 sekund.

"Daj, no, B etsy, ali si sigurna?" je vprasala Kathy. "Koliko si sigurna? Hja, to si gurno ni pravi odgovor.

Na zacudenje vseh gledalcev, se je neumnica Kathy vendarle odločila da poslusa prijateljico in rece odgovor C-luna.

"Samo; ne vem ce lahko zaupam Betsy. Ni nevem kako pametna. Mislim da bom povprasala še obcinstvo," je odgovorila Kathy.

Obcinstvo je glasovalo in odgovor C je prejel 98% glasov. Ker je porabila ze vse 3 pomoči, se je odločila za najbolj neumno moznost, ki je obstajala.

"Wow, zgleda da vsi mislijo drugace kot pa jaz" je rekla preveczabitadabilahkozivela Kathy. "Ampak veste kaj, vcasih moras zaupati svojemu obcutku. Pa poglejmo. Za pravilen odgovor bom izbrala odgovor b-slon. To je moj zadnji odgovor."

Kathy je sedela pred zacudenim obcinstvom in zadrzevala dih, v pricakovanju razkritja pravilnega odgovora. Pravilen odgovor je bil C-luna.

Poklon

2007-04-26T22:47:00.000-07:00

"Všeč si mi." sem danes slišala.
Priznam, oblila me je rdečica in z nogo sem začela risati neumne oblike po tleh.

Saj verjetno sem res prijetna oseba, a kompliment, ki je povedan tako spontano in iz srca mi ne gre iz misli. Ta oseba je tudi meni iz dneva v dan bolj všeč in mi je vedno bolj pri srcu.

Da omenim le še to, da je ženskega spola in (ne glede na to, da je zelo simpatična punca) me ne privlači na tak način, le ogromno mi je pomenilo.

Še ena na temo igle

2007-04-25T21:50:00.000-07:00

Včeraj so mati spet popizdili, ko sem predstavila svoje namere in resnično mi je s tem spet vse podrla. No, ne v smislu, da tega nebi naredila, le "mesto zločina" sem spet začela premikati v bolj intimne dele, ker se res ne mislim s tem ubadat še med prepiri. Sem mišljenja, da če ga ne bo videla vsak dan, da potem tudi jaz tega ne bom poslušala več po mesecu dni.
Sej sama pač pravi, da je moja stvar in odločitev kaj bom naredila in kam bom zadevo pripopala, a js sem pač še vseeno tolk z glavo pri starših, da bi rada pri takšnih situacijah vsaj malo odobravanja in podpore. Saj vem, da je težko, ker je moja mami pač ženska, ki se ji tatuji zdijo največji bav-bav in pravi, da prinašajo vse vrste bolezni in podobnih pizdarij. Razložiti ji, ali jo prepričati, da bo z mano vse v redu pa je misija:nemogoče. Je ženska, ki svojih načel in mišljenj ne obrača kar tako.

No, zato smo spet par cm nižje in spet iščem drugo obliko.
Sej se zabavam, a sem že muhasta in tečna okoli tega, ker se še vedno nisem spravila in tega kar enostavno naredila. Kar bi bilo verjetno najboljše. It nekam in spedenat v parih urcah.
Rojstni dan se bliža in moram se obdariti. In podarila si bom ure bolečine in stiskanja zob. Kaj češ lepšega ...

Just do it!

2007-04-23T19:54:00.000-07:00

Bila je ljubezen na prvi pogled.
Zvohala sem še koliko-toliko old skul superge, ki jih premore naša kokoška.

No, nakup ni bil kar tako.
Morala sem se potolažiti, ker je moj mačo odšel v južne kraje za teden dni.
Če to ni razlog, da se punca potolaži z novimi najkicami potem ne vem kaj je!

Neumen post.

2007-04-20T22:06:00.000-07:00

Ne vem kaj je z mano in s tem, da moram zadnje čase vedno napisati post na blogu, ko sem slabe volje ali žalostna. Pa sem v bistvu veliko več dobre volje in nasmejana, a nimam takrat takšne volje kot zdaj trenutno, recimo.
Ko se počutim kot zmečkana kisla kumarica, prežvečena suha salama, zgneteno testo za kruh ... In še bi lahko naštevala.
Pravkar gledam film in kar naenkrat začutim potrebo po strmenju v svečko, ki jo imam prižgano zraven na mizici. Ugasnem film, kliknem lisičko, se priklikam na blog in zdaj pišem tale neumen post. V bistvu bi tako rada napisala kako sem vesela, ker ... pa ne bom.
Raje bom napisala, da sem tako zelo poklapana in utrujena od nastale situacije, da bi najraje pokleknila in od srca zakričala. Ali zajokala. Brez besed z nekom sedela na gugalnici, le da bi vedela, da bo ok. Ko pa vem, da ne bo.
In poleg tega sem zraven vsega tega utrujena še od službe, podplati me pečejo - masažo bi.
In poleg tega sem pravkar ugotovila, da imam najbolj umazano tipkovnico na svetu. Tipk se ne vidi sploh. In to ni zaradi meglenega pogleda, ki mi ga dajejo solze ob kotičku očesa. Pravzaprav je že nekaj časa takšna in vedno znova si govorim, da potrebujem novo, a se k takšnemu nakupu jaz enostavno ne znam spravit. Ni to tko, kot če bi rekla potrebujem nove čevlej in si šla kupt nove čevlje. K temu se ne da spravit.

Ah ja ...

Jaz in moja žalost.
Pa saj vas ne zanima.

V vednost

2007-04-15T10:29:00.000-07:00

Tisti, ki kadite itak veste zakaj. No, jaz zdaj vem zakaj več ne.

Sh.

2007-04-14T13:12:00.000-07:00

Tako blizu sem bila.
A sem umaknila roko in se obrnila.
Kar ne pomeni, da si nisem dovolj želela.
Le strahopetna sem.

Najlepša izpod mojih prstkov

2007-04-11T21:24:00.000-07:00

Včeraj je bil res lep dan. Kot nalašč za crkljanje na toplem. No, ali pa fotkanje takšnih in drugačnih znanilcev pomladi. In tale stvaritev se mi je res posrečila. Ni več vprašanje kaj bo krasilo steno dnevne sobe, direkt nad kavčem. :)

Počutim se ...

2007-04-10T10:07:00.000-07:00

... kot, da so ljudje okoli mene stari 4 leta.
Punčke vse hočejo isto Barbie, fantki se počutijo močne s He-Mani.

!?#&%!!!*&#$

2007-04-07T10:50:00.001-07:00

Primer št.1:

"Pozdravljeni, gospa/gospodična/gospod/mladenič smem pomagati pri izdelku?"
Oseba, katere obraza prej nisem razločno videla se obrne proti meni.

"Ooooooo, kaj pa ti tukaj? Ti zdaj tukaj delaš?"

"Ja."

"Zakaj si pa nehala tam?!"

...

Primer št.2:

Ni pomemben čas, ni pomembna oseba, niti okolica.

"Kako pa kaj šola?"

Preprosto več ne morem, da nebi povesila obraza, ko se mi že miljontič zgodi kateri od navedenih primerov.
Sploh mi ni jasno koga zanima zakaj in kako sem zamenjala službo in kako mi gre na faksu. Boste zvečer lažje legli v posteljo?
Vem, da so ljudje šokirani ko me vidijo, ampak se veliko bolj razveselim tistega, ki me bo vprašal kje najde toaletni papir (tudi to se zgodi do dvajsetkrat na dan). Enostavno se mi ne zdi pomembno več razlagati enih in istih stvari in potem, ko razložim to situacijo, seveda, najdejo še vprašanje, ki bo še bolj vrtalo v moje privatno življenje, ki je moje privatno življenje..

Zakaj me nihče ne vpraša zakaj sem zamenjala dezodorant in gel za tuširanje?
Zakaj nikogar ne zanima kako sem si spimpala strica mozilčka in osebno ogrodno vrstico?

Skratka, če že sprašujete stvari, ki vas popolnoma nič ne brigajo (poleg tega verjetno sploh ne zanimajo) sprašujte kaj takšnega, da bom z veseljem odgovorila, ker že razmišljam, da bi si odgovore (in odgovore na podvprašanja) posnela na diktafon, ker morm šparat moj jeziček za kaj bolj simpatičnega.

Hvala. :)

Že dejstvo, da sem prišla domov, odložila torbico in sedla za comp in spisala tole, pove vse. Še jedla nisem, ljudje. :|

Zaupne besede

2007-04-01T12:46:00.000-07:00

Najprej: Hvala, Larika! Polepšala si mi nedeljo. :)

-Z fantom sva skupaj ze 2 leti, obadva sva letnik 90, on je 14 jaz pa 13
let. Imava se zelo rada zato sva se odlocila za oralni sex. Nekaj casa sem
se igrala z fantovim penisom, nakar je iz tam ko lula pritekla gosta
belo/prozorna tekocina. Obadva naju je bilo zelo strah. Kaj je to? Ne upava
se povedati starsem ker se bojiva da je z njim kaj zelo narobe.

-Dragi moji.
Prosim pomagajte mi, čisto sem iz sebe. V soboto smo imeli šolski izlet.
Tri ure brez prestanka smo pešačili in na koncu smo skoraj pockrali od
utrujenosti. Ko smo končno prišli na vrh hriba, sem se usedla na nek kamen.
Prijateljica pa je rekla, da je na tam kamnu malo pred tem sedel nek Sašo
iz paralelke in da sem zato najbrž zanosila z njim. Najprej sem mislila, da
me zafrkava in da je to navadna bedastoča, ampak zdaj se mi vedno bolj zdi,
da sem res noseča. Kar naprej mi je slabo in trebuh imam vedno večji.

-Zaupne besede
Star sem 16 let in si ga redno drkam, pri tem pa mi nikoli ne pride. Včasih
si ga ližem, a nič ne pomaga. Imam tudi različne pripomočke. A ne vem, ali
je to zdravo, da ga porinem v predmet, podoben vagini, notri pa imam
nalepljeno veliko špico, da me, ko ga porinem, notri zbode. Ne vem, ali je
to zdravo, a mi zelo paše. Zanima me tudi, koliko časa je treba drkati, da
ti pride, in kakšen je občutek. Pa še nekaj: koliko bi moral biti penis
dolg pri 12 letih (to zanima mojega brata). Tretji problem pa je, da se še
nikoli nisem poljubljal in ne vem, kako se to dela.

-Zaupne besede
Imam en mali problemček, za katerega sem prepričana, da mi boste znali
svetovati, saj sem z vašimi odgovori in nasveti zelo zadovoljna. Lani sem
na službenem potovanju v Španijo srečala prikupnega mladeniča, s katerim
sem kasneje končala v postelji. Zdaj je minilo tri mesece od vrnitve in moj
trebušček se je rahlo napel, kar je potrdil tudi ginekolog. S fantom se že
nekaj let trudiva, da bi imela otroka, pa nama ni uspelo, čeprav sva se
zdravila. Pravzaprav ne vem, ali biti vesela ali žalostna, kajti
presenečenje, da sem končno zanosila, me osrečuje. Skrbi me le, ker sem
sama precej svetle polti, partner pa tudi ni preveč obdarjen z barvo, otrok
pa bo po vsej verjetnosti nekoliko podoben očetu, pravemu očetu. Možu glede
spočetja otroka ne nameravam ničesar priznati, saj je tudi sam zelo vesel
dogodka, ki naju čaka. A kaj storiti oziroma kako odgovoriti na njegovo
bodoče vprašanje: "Ni mi ravno podoben ta najin malček, kajne?" Prosim,
poskusite to razložiti tako, kot bom jaz kasneje, če bo to potrebno,
povedala svojemu možu. Lahko uporabite tudi kakšno teorijo genetike o
pradedkih, le da me potegnete iz težav, saj je partner ekonomist in o
genetiki in dednosti ne ve ravno veliko. Hvala!

To je samo namig!

2007-03-30T13:07:00.001-07:00

In resnično samo namig.

Zato naj nihče narobe ne razume, če sem pripopam kje bi rada praznovala letošnji rojstni dan.

Ker je samo namig in ne vključuje osebe, ki bi vam čez ekran porinila pištolo na čelo in vam ukazovala, z grdimi ameriškimi besedami, ki se začnejo na f, kje bi jaz lahko praznovala letošnji rojstni dan.

Ni panike, se bom delala, da sem presenečena. :)

Poti, ki pripeljejo sem pt.2

2007-03-29T07:19:00.001-07:00

Ne morem pomagat, no.
Preseneča me.
Vsakič znova

Poti, ki pripeljejo sem

2007-03-25T13:15:00.000-07:00

Nadvse zanimivo se mi zdi na vsake toliko časa pogledati od kod vse ljudje priskakljajo sem na mojo malo Majo. Včasih se nasmejim, včasih sem presenečena.
Danes sem bila presenečena.
Ne spomnim se, da bi kdaj pisala o tej zadevi, pa tudi drugače nisem pristaš česa podobnega. Sem krhka deklica, ki se rada predaja nežnostim.

Nekdo me je našel po tej poti!!!

No, druga pot, ki je prinesla nekoga sem mi ni tako tuja. Sem namreč zelo rada sama, v tišini, ob svečkah, zatemnjena svetloba ...
Zato me tale pot ni tako presenetila.

Z naslednji mislijo, ki ljudi prav tako pripelje sem, pa se tudi po večini strinjam, zato ne zamerim brskalniku (niti komu drugemu), da ljudi popelje po tej poti v mojo hiško. Slovnica je malce slaba, a saj tudi meni zadnje čase ne sedi, kajne? ;)

To, da je pa moj blog kr neki. S tem se bom pa tudi slej kot prej sprijaznila. :)

Dragi bralci, zelo mi je žal, da vam ne moram ponuditi željenega. Ker o trdem sexu se tule (po vsej verjetnosti) še dolgo ne bo pisalo. :)

Prijetno nedeljo vam želim in veliko objemčkov in poljubčkov namenjenih vašim mamicam.

O vremenu, Ani in modi

2007-03-24T12:51:00.000-07:00

Kaj pa vem kdaj se mi je tako obrnilo. Mogoče je res krivo vreme zadnje dni, ali pa enostavno ne znam preklopit iz ene stvari na drugo. Saj veste, tako kot se obnaša tale naša zima zadnje čase, ki kar ne prenese misli, da se njeno obdobje končuje in je čas, da svoje poslanstvo preda pomladi. Čudoviti pomladi z metuljčki in brez sitnosti. Ampak ne, pogledam skozi okno in sama sivina, ljudje tečni zaradi vremena (ali česarkoli pač). Se mi zdi kot da enostavno ne prenesemo več, da se nekaj ne dogaja po stalnicah. Kaj pa bi bilo narobe, če bi bila še dva meseca zima? Sej je pa prej ni bilo prav čas. Zdej se pa vleče (baje tja do maja). Pfff, sej tud men ne paše nikakor tole kar zadnje čase pada z neba, ko pa sem še zadnjič v kratkih rokavih kolovratila pred hišo.
Imamo pa zato zgodbe za vnuke. "Veš, daljnega leta 2007 se je zima zavlekla tja do junija ... "

Sama pa se pripravljam na vlogo, ki mi jo je podelila Urša, oz. sem se sama javila. Kakorkoli pač. V ponedeljek začenjam z varstvom tetke Ane. Z lepotičko se drugače krasno razumeva, ko pa sva sami se stvari spremenijo na glavo. Saj vem, ni me navajena, a vseeno ni prijetno, če slišiš dojenčico kako joka v tvojem naročju. Ah, saj jo razumem revico, ampak druge ni kot da se navadiva druga na drugo in bo obema boljše tako. Skratka tale naloga le ni tako zelo lahka, kot sem mislila. Ampak se bom vsaj nažrla otroškega joka za nekaj časa. Ali pa se ga navadila. Bomo videli. ;)

Drugače pa se zadnje čase navdušujem nad modo, ki nam jo ponujajo "trendovske" trgovinice po Celju. Očitno je, da se je svet obrnil na glavo. Zakaj? Če nimaš 35 kg si ne moraš kupiti jeansk. Če ti ni všeč zlata barva si ne moraš kupiti ničesar drugega. Ne superg, ne balerink, ne petk, ne torbice, majčk ...
In zakaj morajo biti vse jeanske skinike (a.k.a na korenčka ali kako jih kličete poznavalci mode)?
In kaj naj (če bi se slučajno odločila za nakup le-teh) obujem zraven tega?
A si slučajno predstavljate kako zgledamo jaz, skiny jeans in tiste superge, ki sem jih iemla obute tisti dan, skupaj?
Ja, dobro boste rekli balerinke pašejo zraven (to mi je priporočila kolegica). Mhm ... sm vidla potem na eni dečvi ja. Tako zelo pašejo zraven, da sem se lahko samo za usta prijela. Ah, saj vem. Verjetno je z mano kaj narobe. Ali kaj?
Priznam, všeč mi je ko vidim visoko, suhceno manekenko (po možnosti na modni brvi), ki ji to, da je vse oprijetno na njenem telesu dejansko zelo zelo paše.
Kaj pa ostale?
Recimo drobna, mejhna in na nekaterih delih telesa polna dekleta?
Še zdej ne morem vrjet.

Aja, še nekaj drugega se mi obeta te dni. Ampak o tem kdaj drugič. Je pa dobro. Tokrat je zelo dobro. Sej bom povedala! Ampak šele drug teden ko bo 100% potrjeno. :)

Poleg tega me danes ženka ponovno pelje v civilizacijo. Pravi, da bo pila ZaHarmony. Heh, bom jutri povedala. ;)

Česa je Željkota tako strah?

2007-03-24T09:07:00.000-07:00

Samo sebe vidite, dečki ...

Kaj pa vem, men se zdi dokaj normalno, da imamo ene sosede s katerimi nismo ravno v rožnatih odnosih. In tudi oni bi se morali zavedati tega. Seveda je smešno, da ima (več kot) polovica Slovencev sorodnike "na jugu" pa se še vseeno maramo kot pes in mačka. In seveda bi imeli Drubrovnik, njihove plaže in ribe(?!), pa kaj čmo zdej. Mejte jih in služte od naših (slovenskih) družinic, ki vam tako pridno nosijo ojre dol, vi jih pa ne spoštujete.

Ampak ob vsem tem sem se zamislila le nad tem, kaj bi dejansko mi počeli s tistimi njihovimi plažami. Že res, da jih tudi oni ne spoštujejo in vzdržujejo kot bi jih morali, ampak mi!? Še to kar imamo je v rožicah ... pardon algah. Kakšne ribe, tistim, ki dejansko gre za to, da bi jih imeli so le dinarci, ki bi jih slovenceljni zaračunavali ob vstopu na plažo. Prelepo zeleno morje (barvo dajejo naše negovane in dobro vzrejene alge), čista plaža (?!?) in zaračunani ležalniki (+ dežniki). Wtf?!?

Pa naj jih imajo. Vse. In nemške turiste in naše familije in vse ojre, ki jih zaslužijo ob tem. Zdej so že dovolj podkovani, da vedo kako ravnati s to svojo lastnino. In kdo smo mi, da lahko rečemo, da bi bolje poskrbeli za to njihovo lastnino? Sej še za svojo ne znamo tako kot je treba.

Sploh pa ... kdo pa sem js, da neki pametujem tule?

Le navadna punčara, ki se na portoroški plaži najraje sonči, plavat hodi pa drugam. ;)

Pa je leto naokoli in smo spet tam!

2007-03-22T11:15:00.000-07:00

Malo manj kot pred letom dni sem namreč pisala o nenadnem Baby Boomu. In kaj se mi dogaja te dni? Anja, Ana, Špela, Urška, Maja.
Prav jezna sem zaradi tega. Ko bom pa js noseča bom pa sama voziček okol tiščala. Ni fer. Lahk bi me počakale. :)

Skratka fenomen BB je spet tu. Pa ne govorim o Big Brother-ju. :)

Upam, da mi ne bo treba kmalu spet apdejtat tegale posta. Dejte se mal umirit babnce. No, pa dedci tud. ;)

Miha, Miha ...

2007-03-18T13:18:00.000-07:00

Pa, lupček dragi, s kakšnimi stvarimi, js to slišim, se ti hvališ?
Ajajaj ...

Martinčkanje in Zvone

2007-03-17T09:31:00.000-07:00

Že od nekdaj se mi zdi, da sem človek vremena. Enostavno ne moram biti dobre volje, če zunaj ščije in enostavno moram biti boljše volje, če je zunaj tako, kot je bilo včeraj.
Sploh pa včeraj. Včeraj je bil res lep lep dan. :)

Zadnje čase me res mora imeti poln kufer, ker ji skoz diham za ovratnik ali pa enostavno zaradi tega, ker sva včeraj skupaj preživeli res cel dan. Ampak resnično dvomim, da ji je bilo hudega, ker sva se nasmejali kot že dolgo ne. :)
Tudi vi bi se, če bi videli Ano, kakšne frise dela, ko sliši zmagovalko Eme peti v živo. :)
V glavnem od včeraj naprej jo kličem žena, to pa enostavno zaradi tega, ker jo vidim več kot Aleša in ona mene vidi več kot svojega.

Skratka, bil je sonček, bile smo me tri in bil je fotoaparat.
Rezultati so tule. Moram objaviti to čudovito tetko. (čudovita tetka = Ana) :P

Ampak tu se najlepše tega dneva še ni končalo, kajti od včeraj sem ponosna lastnica čisto moje moje knjige, ki jo je napisal največji car popotništva. Pa še s podpisom. Tako lepa je. Nedotaknjena, z lepimi platnicami in dišečimi listi. Komaj čakam, da se potopim vanjo in jo posrkam. Če se slučajno kdo sprašuje: Ne, ne posojam jeeeee! Neeeee.
Moja moja.

Lil` fucked up

2007-03-14T20:32:00.000-07:00

Zadnje čase pišem nekako nedoumljive in melanholične poste, ampak sej ne mora biti vedno vse rožnato.
Pa še kratki so, kar izpade še bolj jebeno.
Ah, kaj vse bi lahko napisala, pa ne bom ...

Sama?

2007-03-10T01:50:00.000-08:00

Dnevi in situacija kot je ta me porinejo v najbolj zanikrn kot sveta.
Ne vem kdo sem in kam pripadam.
Ne čutim več tiste bližine.
Izgubljam.

Slika paše v koncept, a brez sekiranja, če je ne razumete...

Prvo srečanje z iglo se bliža ...

2007-03-03T15:47:00.000-08:00

Predvčerajšnjim sem bila na kavi s kolegico, ki ima mobitel, kot Nina Osenar, imela bi tattoo, kot Sanja Grohar, na maturantskem plesu je bila oblečena v obleko, ki jo je imela Sanja Grohar na prireditvi femme fatale, ima biserček na zobu, kot neka punca iz naših krajev in se oblači identično kot njena bivša prijateljica.
Njen fant je bil seveda prej fant ene njene prijateljice.

Originalnost pa je šla po gobe.
Ne morem vrjet, da ne zmore podat niti enega svojega mnenja.
Kako zanimivo mora živet življenje, ki ti ga narekujejo drugi?
Ali pa je enostavno še otrok pa samo js delam big dil iz tega.

Kakorkoli že, priprave so v polnem teku. Do poletja bom namreč nekje na svojem telesu za večno zapečatena. Končno nekaj kar bo na meni za vedno. Ob meni. Kakorkoli.
Nekaj simpatičnega, nekaj samo mojega in nekaj kar zelo predstavlja mene.

Motiv sicer še ni dokončan a imam polno zamisli in komaj čakam, da jih podam še majstru, ki mu bom dovolila, da me prepika. :) Trudim se, da bi bil tudi motiv podan iz moje glave, zato rišem, rišem in rišem, ampak iskreno povedano se še nič ni obdržalo. Verjetno zaradi mojega (ne)talenta.
Jajks, prav veselim se že te bolečine.

Cenzuriran luli na jumbo-tu

2007-03-01T10:59:00.000-08:00

Reklama pa pou.
Res pričakujejo takšne razvrate v slovenskem Velikem brat(c)u?
No, če pa malo bolje pomislim ... če si je Tamara upala ...

No, vseeno ... pričakujem na tone zgražanj nad temle jumbo-tom.

Ampak Nina je pa Nina. Čez njo pa (seveda) nimam nič za povedat. :)