Pomladna.
Friday, May 16, 2008
Že tako mi gre zadnje čase precej lepo. Pa niti slučajno nisem tip človeka, ki bi z lahkoto to pogostokrat rekel. To, da si se mi zgodil ti pa je bila samo še češnja na vrhu smetane.
Kar dobro sem že pozabila kako je nekoga, ki ti je všeč, počasi spoznavati, se z njim sprehajati na topel pomladni večer, čakati na njegov klic in se imeti z nekom na takšen romantičen način, res fino. Res sem pozabila kako lepi so ti trenutki.
Pomlad mi letos resnično dobro dene.
Pa ne samo zaradi moje sveže simpatije. Zaradi vseh ljudi, ki jih imam okoli sebe in če imam česa res veliko zadnje čase, je to ljubezen. Verjetno marsikomu nisem že dolgo povedala, ampak res jih imam rada.
Že mora biti nekaj v zraku, poleg abnormalnih količin cvetnega prahu.
In tisto kar mi je pri vsem tem najbolj všeč je to, da se prav ne morem spomniti kdaj sem nazadnje, na prisrčen in ljubezniv način, pomislila nanj. Verjetno to, da mu tokrat pa nisem rekla adijo, res pomeni, da sva prišla do cilja.
Ne vem kako primerna je slika, ampak je tako prisrčno pokvarjena, da si nisem mogla pomagati.
Post od dela.
Saturday, May 03, 2008
Tile prvomajski prazniki so marsikomu omogočili nekajdnevni odmor od dela. In tudi sama nisem izključena. Pet prostih dni sem si izborila, da bi se malce odpočila od dela (izključimo večerno pošiljanje poročil in priprave na nove projekte, ki jih dobivam po mejlu), zato se vsako jutro, ko se zbudim, odločim, da bom doma, vse štiri od sebe, nova knjiga, čim manj vklopa online pa tu in tam malce crkljanja.
Vse prej kot to.
Vsak dan me že zgodaj zjutraj kar odnese iz hiše in tako potem preživim večino dneva. Delno je kriva prijateljica, ki jo selim v štajersko prestolnico, predvsem pa večino časa preživim na osmih kolesih. Crkljanje pa ... ko bi bilo več časa za to, se res nebi pritoževala.
Skratka, tile dnevi na off minevajo veliko hitreje, kot tisti delovni. Ampak saj, to ste si verjetno naštudirali že sami. Ko bi vsaj lahko rekla, da sem se kaj spočila. :) Ah, mi je verjetno že všeč tako, ane?
Vse prej kot to.
Vsak dan me že zgodaj zjutraj kar odnese iz hiše in tako potem preživim večino dneva. Delno je kriva prijateljica, ki jo selim v štajersko prestolnico, predvsem pa večino časa preživim na osmih kolesih. Crkljanje pa ... ko bi bilo več časa za to, se res nebi pritoževala.
Skratka, tile dnevi na off minevajo veliko hitreje, kot tisti delovni. Ampak saj, to ste si verjetno naštudirali že sami. Ko bi vsaj lahko rekla, da sem se kaj spočila. :) Ah, mi je verjetno že všeč tako, ane?
